4.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 190/35


Tožba, vložena 23. marca 2018 – PlasticsEurope/ECHA

(Zadeva T-207/18)

(2018/C 190/58)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Plastics Europe (Bruselj, Belgija) (zastopniki: R. Cana, E. Mullier in F. Mattioli, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska agencija za kemikalije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da je tožba dopustna in utemeljena;

izpodbijano odločbo razglasi za nično;

ECHA naloži plačilo stroškov tega postopka; in

sprejme druge take ali dodatne ukrepe, ki so potrebni.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: Tožena stranka naj bi očitno napačno presodila informacije, ki, če bi bile ustrezno presojene, ne bi mogle utemeljiti ugotovitve tožene stranke, in naj ne bi upoštevala vseh upoštevnih informacij v zvezi s raziskavami, ki potekajo. Tožena stranka naj bi tudi storila očitno napako pri presoji s tem, da ni ugotovila, (a) da obstajajo znanstveni dokazi za verjetno resne učinke za okolje zaradi lastnosti endokrinih motilcev in (b) da bi taki dokazi povzročili enakovredno raven zaskrbljenosti kot snovi iz odstavkov od (a) do (e) člena 57 Uredbe REACH.

2.

Drugi tožbeni razlog: Izpodbijana odločba naj bi bila v nasprotju s členoma 59 in 57(f) Uredbe REACH, saj je bil v njej BPA (bisfenol A) opredeljen za SVHC (snov, ki vzbuja veliko zaskrbljenost) na podlagi meril iz člena 57(f), čeprav naj bi se člen 57(f) nanašal zgolj na snovi, ki še niso bile opredeljene s členom 57 od (a) do (e).

3.

Tretji tožbeni razlog: Izpodbijana odločba naj bi bila v nasprotju s členom 2(8)(b) Uredbe REACH, saj naj bi bili intermediati izvzeti iz celotnega naslova VII in naj bi bili torej zunaj področja uporabe členov 57 in 59 ter dovoljenja.

4.

Četrti tožbeni razlog: z izpodbijano odločbo naj bi bilo kršeno načelo sorazmernosti, saj naj bi vključitev BPA na seznam snovi, čeprav ni intermediat, presegala meje tega, kar je primerno in nujno za dosego želenega cilja, in naj ne bila najmanj omejujoč ukrep, ki bi ga agencija lahko uporabila.