5.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 83/22

—

izda odločbo, s katero se zavrne sklep SRB z dne 8. novembra 2017;

—

tožeči stranki odobri dostop do spisa, kot je navedeno v tožbi.

1.

SRB v sklepu z dne 8. novembra 2017 očitno meša splošno pravico do dostopa do dokumentov, ki jo lahko uveljavlja kateri koli državljan Evropske unije, in konkretnejšo pravico do dostopa do spisa, ki jo lahko uresničujejo le zainteresirane stranke postopka, na katerega se ta spis nanaša. SRB namreč trdi, da je na podlagi obeh pravic seznam dokumentov, do katerih ima prosilec lahko dostop, enak, kar pa je v nasprotju s pravom.

Pravica do dostopa do spisa je očitno drugačna od pravice do dostopa do dokumentov. Medtem ko je prva ena od pravic, ki sestavljajo „pravico do dobrega upravljanja“, ki je vsebovana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, je druga samostojna pravica, ki je precej splošnejša in povezana z načelom javne preglednosti.

2.

Ta razlika med tema pravicama določa, da pripadata različnim osebam in imata različen obseg, tako da lahko pravico do dostopa do spisa uveljavljajo le zainteresirane stranke zadevnega postopka, pravica dostopa do dokumentov pa se priznava vsem državljanom Evropske unije glede dokumentov, ki izvirajo iz njenih institucij.

3.

Različen obseg teh pravic nujno pomeni, da se mora razlikovati tudi sklop izjem, ki velja za vsako od njih. Tako čeprav je ena od izjem od pravice do dostopa do dokumentov zahteva, da dostop ne povzroči škode za „poslovne interese“ zadevnih družb, pa je pravica do dostopa do spisa omejena s tem, da njeno uresničevanje ne vpliva na „poslovne skrivnosti“ družb, ki so stranke postopka. V tem smislu je bilo utemeljeno, kakšna je razlika med „poslovnim interesom“, ki je nedvomno širok pojem, in „poslovno skrivnostjo“, ki je precej ožji pojem, ki se nanaša na vse znanje neke družbe, s katerim je seznanjen zelo konkreten krog oseb in katerega razkritje bi lahko vplivalo nanj. V zvezi s tem je treba tehtati med poslovnimi skrivnostmi in drugimi udeleženimi interesi, kot je pravica do obrambe.

4.

Poleg tega mora biti tudi uveljavitev zaupnosti, kot druge od izjem, ki veljajo za pravico dostopa do spisa, utemeljena in zanjo veljajo omejitve, ki jih je treba upoštevati, tako da zaupnosti ni mogoče uporabiti samodejno, zato da se zavrne dostop do spisa, ampak mora biti ta uporaba obrazložena, vendar v tej zadevi ni bila.

5.

Jedro odločbe v tej zadevi se mora osredotočiti na uporabo člena 41(2)(b) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in torej na področje uporabe Uredbe št. 806/2004, pri čemer mora SRB uporabiti člen 90(4) in ne člen 90(1) te uredbe.