(Zadeva T-112/18)

Pink Lady America LLC

proti

Uradu Skupnosti za rastlinske sorte

Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 24. septembra 2019

„Žlahtniteljske pravice – Postopek za razglasitev ničnosti – Sorta jabolk Cripps Pink – Člena 10 in 116 Uredbe (ES) št. 2100/94 – Novost – Prehodno obdobje za odstopanje – Pojem izkoriščanja sorte – Komercialna ocena – Člen 76 Uredbe (ES) št. 874/2009 – Dokazi, predloženi prepozno pred odborom za pritožbe – Dokazi, predloženi prvič pred Splošnim sodiščem“

  1. Kmetijstvo – Enotne zakonodaje – Žlahtniteljske pravice – Ugotovitev ničnosti neupravičeno podeljene žlahtniteljske pravice – Neobstoj novosti – Prehodno obdobje za odstopanje – Izračun – Uporaba prehodnih določb

    (Uredba Sveta št. 2100/94, členi 10(1) in (2), 116(1) in (118))

    (Glej točke od 24 do 26, 29, 32 in 34.)

  2. Kmetijstvo – Enotne zakonodaje – Žlahtniteljske pravice – Ugotovitev ničnosti neupravičeno podeljene žlahtniteljske pravice – Diskrecijska pravica Urada Skupnosti za rastlinske sorte – Ponovni pregled zavarovane sorte – Pogoji – Resni dvomi o zakonitosti podelitve žlahtniteljske pravice – Dokazno breme

    (Uredba Sveta št. 2100/94, členi 6, 7, 10, 20, 21, 54 in 55; Uredba Komisije št. 874/2009, člen 53a(2))

    (Glej točke od 45 do 49 in 53.)

  3. Kmetijstvo – Enotne zakonodaje – Žlahtniteljske pravice – Ugotovitev ničnosti neupravičeno podeljene žlahtniteljske pravice – Neobstoj novosti – Izkoriščanje sorte – Pojem – Komercialno ocenjevanje – Izključitev

    (Uredba Sveta št. 2100/94, člen 10)

    (Glej točke od 66 do 69 in 73.)

Povzetek

Splošno sodišče je s sodbo z dne 24. septembra 2019, Pink Lady America/OCVV – WAAA (Cripps Pink) (T 112/18), zavrnilo ničnostno tožbo zoper odločbo odbora za pritožbe pri Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (USRS), s katero je ta zavrnil predlog za ugotovitev ničnosti žlahtniteljske pravice v Skupnosti za sorto jabolk Cripps Pink. Splošno sodišče je v tej sodbi, potem ko je podalo navedbe o načinu izračuna prehodnega obdobja za odstopanje, pojasnilo, da je bila komercialna ocena izključena iz pojma „izkoriščanje“ sorte.

V obravnavanem primeru je Department of Agriculture and Food Western Australia 29. avgusta 1995 vložil prijavo za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti za sorto jabolk Cripps Pink, ki se trži pod imenom Pink Lady. To pravico je podelil USRS. Družba Pink Lady America LLC, tožeča stranka, je vložila predlog za ugotovitev ničnosti žlahtniteljske pravice Skupnosti za to sorto, ker naj ne bi izpolnjevala pogojev novosti iz člena 10 Uredbe št. 2100/94 ( 1 ). Odbor za pritožbe pri USRS je zavrnil predlog za ugotovitev ničnosti z obrazložitvijo, da tožeča stranka ni dokazala, da je sorta Cripps Pink predmet komercialnega izkoriščanja zunaj ozemlja Unije pred 29. avgustom 1989, ki ustreza šestletnemu prehodnemu obdobju.

Tožeča stranka je po eni strani trdila, da je odbor za pritožbe napačno uporabil šestletno prehodno obdobje za odstopanje za komercialne dejavnosti v Uniji, določeno v členu 116 Uredbe št. 2100/94, ne da bi predhodno upošteval določbe člena 10(2) te uredbe. Na drugi strani je izpodbijala presojo odbora za pritožbe glede pogoja novosti.

Prvič, Splošno sodišče je opozorilo, da je učinek člena 116 Uredbe št. 2100/94 to, da se prehodno obdobje iz člena 10(1)(a) navedene uredbe, ki se nanaša na izkoriščanje na ozemlju Unije eno leto pred prijavo žlahtniteljske pravice, določi na štiri oziroma celo šest let za drevesa, če je datum prijave v enem letu po začetku veljavnosti te uredbe, to je 1. septembra 1994.

Ker je bila v obravnavani zadevi prijava žlahtniteljske pravice vložena v enem letu po začetku veljavnosti Uredbe št. 2100/94, sta se torej uporabljali dve prehodni obdobji: prvo šestletno obdobje pred začetkom veljavnosti osnovne uredbe za prodajo in oddajanje v Uniji in šestletno obdobje pred vložitvijo predloga za prodajo in oddajanje zunaj Unije. Ker je bilo prvo trženje sorte v Uniji leta 1992 v Združenem kraljestvu, je Splošno sodišče torej sklenilo, da odbor za pritožbe ni storil napake, ker je preučil le vpliv dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, na to, ali je žlahtnitelj sporno sorto prodajal ali oddajal tretjim osebam zunaj ozemlja Unije pred 29. avgustom 1989.

Poleg tega je Splošno sodišče v zvezi s členom 10(2) Uredbe št. 2100/94 poudarilo, da je njegov namen pojasniti okoliščine, v katerih nekateri pravni položaji spadajo ali ne spadajo v pojem oddajanja zaradi izkoriščanja sorte, da bi se ugotovilo, ali je sorta nova. Torej ne gre za kumulativne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi se lahko štelo, da oddaja ne izniči novosti. Ker pa se položaji, navedeni v tem členu, v obravnavani zadevi ne pojavljajo, je Splošno sodišče ugotovilo, da odbor za pritožbe te določbe upravičeno ni uporabil.

Drugič, Splošno sodišče je v zvezi s presojo pogoja glede novosti opozorilo, da mora tožeča stranka predložiti dokaze, na podlagi katerih lahko odbor za pritožbe ugotovi, da pogoj novosti ob podelitvi žlahtniteljske pravice ni bil izpolnjen. Poleg tega za to, da prodaja ali oddajanje zunaj Unije pred prehodnim obdobjem ne izniči novosti, zadostuje, da žlahtnitelj ne prodaja ali oddaja tretjim osebam ali v to privoli „zaradi izkoriščanja sorte“ ( 2 ).

V zvezi s tem je Splošno sodišče pojasnilo, da se pojem „izkoriščanje“ sorte nanaša na izkoriščanje v pridobitni namen, ki zahteva „očitne prodajne namene“, vendar izključuje komercialne preizkuse za ocenjevanje sort v komercialnih pogojih, da bi se določila njihova vrednost za stranke. Iz vseh dokazov skupaj pa je bilo razvidno, da je žlahtnitelj sporno sorto leta 1985 distribuiral „za preizkušanje in oceno“. Zato je Splošno sodišče ugotovilo, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da komercialno ocenjevanje ne pomeni komercialnega izkoriščanja in da zato prodajanje ali oddajanje za preizkušanje pred prehodnim obdobjem ni okoliščina, ki bi izničila novost.

( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 16, str. 390).

( 2 ) V smislu člena 10(1) Uredbe št. 2100/94.