1.

Ali je nacionalna zakonodaja, kot je odstavek 4 končne določbe 23 LEC, ki ne dovoli, da bi se predložili ali zahtevali pogodba niti razčlenitev dolga po postavkah v primeru zahtevka, kjer je tožena stranka potrošnik in obstajajo indici, da se morda terjajo zneski, ki temeljijo na nepoštenih pogojih, v skladu s členom 38 Listine, členom 6(1) [PEU] in členoma 6(1) in 7(1) Direktive 13/93 (1)?

2.

Ali je v skladu s členom 7(2)(d) Uredbe 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (2), da se v primeru terjatev proti potrošniku zahteva, da tožeča stranka v točki 11 obrazca A navede razčlenitev dolga, ki ga terja, po postavkah? Prav tako, ali je v skladu z navedeno določbo, če se zahteva, da se v tej isti točki 11 poleg glavnega predmeta pogodbe navede vsebina določil pogodbe, ki so podlaga za terjatve proti potrošniku, da bi se presodila njihova nepoštenost?

3.

Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen, se Sodišče prosi, naj se izreče o tem, ali je mogoče v skladu s trenutno ureditvijo v Uredbi 1896/2006 po uradni dolžnosti pred izdajo evropskega plačilnega naloga preveriti, ali se v potrošniški pogodbi uporabljajo nepošteni pogoji, in na podlagi katere določbe je to preverjanje mogoče izvesti.

4.

Če v skladu s trenutno ureditvijo v Uredbi 1896/2006 preverjanje obstoja nepoštenih pogojev po uradni dolžnosti ni mogoče pred izdajo evropskega plačilnega naloga, se Sodišče prosi, naj se izreče o veljavnosti navedene uredbe glede na člen 38 Listine in člen 6(1) [PEU].