201806010421917352018/C 211/121392018CJC21120180618SL01SLINFO_JUDICIAL2018022191021

Zadeva C-139/18 P: Pritožba, ki jo je CJ vložil 21. februarja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 13. decembra 2017 v zadevi T-602/16, CJ/Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

C2112018SL910120180221SL001291102

Pritožba, ki jo je CJ vložil 21. februarja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 13. decembra 2017 v zadevi T-602/16, CJ/Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

(Zadeva C-139/18 P)

2018/C 211/12Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: CJ (zastopnik: V. Kolias, Δικηγόρος)

Druga stranka v postopku: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

Predlog

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—	sodbo Splošnega sodišča z dne 13. decembra 2017 v zadevi CJ/ECDC (T-602/16, EU:T:2017:893) v celoti razveljavi;

—	če ugotovi, da je pritožba utemeljena, posledično razglasi ničnost spornega ocenjevalnega poročila z dne 21. septembra 2015;

—	ECDC naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji in v okviru pritožbe.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja štiri razloge:

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi:

—	napačno razlagalo člen 3(1) v povezavi s členom 3(3) izvedbenega pravila ECDC št. 20 s tem, da je ugotovilo, da v primerih, kakršen je obravnavani, drugostopenjski ocenjevalec ni nujno predsednik upravnega odbora,

—	storilo napako pri pravni opredelitvi dejstev s tem, da je ugotovilo, da ni verjetno, da bi predsednik upravnega odbora ugodil predlogu pritožnika,

—	napačno razlagalo trditev, da ocenjevalčev podrejeni ne more biti drugostopenjski ocenjevalec, ker ni neodvisen od ocenjevalca.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi:

—	napačno razlagalo člena 7(1) ter 8(3) in (4) izvedbenega pravila ECDC št. 20 s tem, da je ugotovilo, da ocenjevalcu ni treba upoštevati ciljev in kazalnikov uspešnosti, ki so bili za uslužbenca določeni v prejšnjem ocenjevalnem obdobju,

—	podredno, storilo napako pri pravni opredelitvi dejstev s tem, da je ugotovilo, da je ocenjevalec cilje in kazalnike uspešnosti ustrezno upošteval.

Tretji pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi:

—	napačno razlagalo pojem „dialog“ v smislu člena 8(9) izvedbenega pravila ECDC,

—

podredno, storilo napako pri pravni opredelitvi ocenjevalnega „dialoga“ kot dialoga, ki ga ECDC lahko omeji tako, da potrjevalec od uslužbenca zahteva dokument, ki ga že ima na voljo; tako, da potrjevalec uslužbenca po mobilnem telefonu vpraša: „Kateri vidiki ocenjevanja uspešnosti so po vašem mnenju napačni?“; in ne da bi potrjevalec uslužbencu postavil dodatna vprašanja, potem ko je ta na vprašanje odgovoril in dejal, da lahko po potrebi poda dodatne podrobnejše informacije.

Četrti pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi:

—

napačno razlagalo člen 22a Kadrovskih predpisov s tem, da je v bistvu ugotovilo, da lahko agencija – tudi če uslužbenec in tempore non suspecto navaja nepravilno finančno poslovanje, za katero poda vsaj začetni dokaz, in če so te navedbe resnične – odredi, da njegovo letno uspešnost ocenijo tudi osebe, na katere se njegove navedbe nanašajo,

—

podredno, storilo napako s tem, da je pritožnikove navedbe pravno opredelilo kot navedbe, ki niso bile podane niti in tempore non suspecto niti niso bile resnične ali podkrepljene z dokazi, in s tem, da je štelo, da lahko uslužbenci, na katere so se njegove navedbe nanašale, kljub temu nevtralno ocenijo pritožnikovo uspešnost.