7.5.2018

Uradni list Evropske unije

C 161/33

Pritožba, ki jo je PGNiG Supply & Trading GmbH vložila 14. februarja 2018 zoper sklep Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 14. decembra 2017 v zadevi T-849/16, PGNiG Supply & Trading GmbH/Evropska komisija

(Zadeva C-117/18 P)

(2018/C 161/37)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Pritožnica: PGNiG Supply & Trading GmbH (zastopnik: M. Jeżewski, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijani sklep Splošnega sodišča Evropske unije z dne 14. decembra 2017 v zadevi T-849/16, s katerim je bila tožba družbe PGNiG Supply & Trading zavržena, razglasi za ničnega;

—

odloči, da je tožba družbe PGNiG Supply & Trading v zadevi T-849/16 glede na člen 263 PDEU, s katero je predlagana ničnost Sklepa Komisije C(2016) 6950 final z dne 28. oktobra 2016 o spremembi pogojev za izvzetje plinovoda OPAL iz pravil o dostopu tretjih strani do sistema in o reguliranju tarif, odobreno na podlagi Direktive 2003/55/ES, dopustna.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Splošno sodišče je kršilo člen 263, četrti odstavek, PDEU, saj je nepravilno štelo, da se Sklep Komisije na pritožnico ne nanaša niti neposredno niti posamično ter ne pomeni predpisa, kar naj bi izhajalo iz nepravilne razlage s strani Splošnega sodišča narave in učinkov novega regulatornega izvzetja iz leta 2016, pri čemer pa je bil tudi kršen člen 36(1), od (a) do (e), Direktive o zemeljskem plinu (Direktiva 2009/73/ES), ker niso bila uporabljena merila za izvzetje za „novo plinsko infrastrukturo“ in njihova presoja ni bila opravljena tako, da bi se v zadostnem obsegu omogočilo sprejetje odločitve o naravi in vlogi izvzetja, uvedenega leta 2016 s Sklepom Komisije, in o novem regulatornem izvzetju iz leta 2016, saj za Sklep Komisije iz leta 2016, s katerim je bil spremenjen obseg izvzetja iz leta 2009, ni bil uporabljen člen 36(1) Direktive o zemeljskem plinu. Splošno sodišče naj ne bi presojalo o tem, ali je regulativno izvzetje novo, zaradi česar je opravilo nepravilno presojo učinkov Sklepa Komisije na pritožnico.

Splošno sodišče naj bi napačno razlagalo člen 263 PDEU s tem, da je ugotovilo, da se Sklep Komisije na pritožnico ne nanaša neposredno. Ugotovitev Splošnega sodišča, da se Sklep Komisije ne nanaša neposredno na pritožnico, naj bi bila napačna. Pristop Splošnega sodišča ni v skladu z obstoječo sodno prakso, da se sklepi Komisije nanašajo neposredno na osebe, ki niso nacionalni regulativni organi ali naslovniki teh sklepov.

Splošno sodišče naj bi napačno razlagalo člen 263 PDEU s tem, da je ugotovilo, da se Sklep Komisije na pritožnico ne nanaša posamično. Položaj pritožnice na trgu naj bi v tem primeru omogočal individualizacijo v smislu sodne prakse o dopustnosti tožb.

Splošno sodišče naj bi napačno razlagalo člen 263, četrti odstavek, PDEU, s tem, da je ugotovilo, da Sklep Komisije ni predpis. Pritožnica trdi, da je Sklep predpis.