–

za Südzucker AG D. Ehle, Rechtsanwalt,

–

za Hauptzollamt Karlsruhe A. Weins, R. Gleim-Arnold in T.-M. Seith, agenti,

–

za Evropsko komisijo B. Eggers in B. Hofstötter, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 967/2006 z dne 29. junija 2006 o podrobnih izvedbenih pravilih za Uredbo Sveta (ES) št. 318/2006 glede proizvodnje izvenkvotnega sladkorja v sektorju sladkorja (UL 2006, L 176, str. 22).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Südzucker AG in Hauptzollamt Karlsruhe (glavni carinski urad v Karlsruheju, Nemčija, v nadaljevanju: carinski urad) v zvezi z določitvijo prelevmana za presežek proizvedenega sladkorja za tržno leto 2007/2008.

3

Člen 15 Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (UL 2006, L 58, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1260/2007 z dne 9. oktobra 2007 (UL 2007, L 283, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 318/2006), je določal:

„1.   Znesek za presežek se obračuna za količine:

2.   Znesek za presežek se določi v skladu s postopkom iz člena 39(2) na dovolj visoki ravni, da se izogne kopičenju količin iz odstavka 1.

3.   Znesek za presežek, plačan v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju glede na proizvodne količine iz odstavka 1, ki so bile ugotovljene za podjetja v zadevnem tržnem letu.“

4

Člen 3 Uredbe št. 967/2006, naslovljen „Znesek“, določa:

„1.   Znesek prelevmana iz člena 15 Uredbe (ES) št. 318/2006 je določen na 500 EUR na tono.

2.   Država članica pred 1. majem po tržnem letu, v katerem je nastal presežek, proizvajalce obvesti o skupnem prelevmanu, ki ga je treba plačati. Zadevni proizvajalci morajo ta prelevman plačati do 1. junija istega leta.

3.   Šteje se, da je bila količina, za katero je bil plačan prelevman, prodana na trgu Skupnosti.“

5

Člen 4 te uredbe, naslovljen „Presežek, za katerega velja prelevman“, določa:

„1.   Prelevman se proizvajalcu zaračuna za presežek, ki nastane zunaj njegove proizvodne kvote za dano tržno leto.

Vendar prelevman se ne zaračuna za količine iz odstavka 1, ki so bile:

2.   Vsak proizvajalec sladkorja pristojnemu organu države članice, ki ga je odobril, pred 1. februarjem zadevnega tržnega leta sporoči količino, ki presega njegovo proizvodno kvoto.

Vsak proizvajalec sladkorja prav tako pred koncem vsakega od naslednjih mesecev po potrebi sporoči tudi prilagoditve takšne proizvodnje, ki so bile narejene predhodni mesec zadevnega tržnega leta.

3.   Države članice opredelijo in Komisiji najpozneje do 30. junija sporočijo količine iz drugega pododstavka odstavka 1, skupne presežne količine in prelevmane, zaračunane za predhodno tržno leto.

4.   Če se v primeru višje sile dejavnosti iz odstavka 1(a), (c) in (d) ne morejo izvesti v predvidenem roku, pristojni organ države članice, na ozemlju katere je bil ustvarjen presežek sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, sprejme potrebne ukrepe zaradi okoliščin, ki jih je navedla prizadeta stranka.“

6

Člen 10 Uredbe Komisije (ES) št. 952/2006 z dne 29. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 kar zadeva upravljanje notranjega trga za sladkor in sistem kvot (UL 2006, L 178, str. 39), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 707/2008 z dne 24. julija 2008 (UL 2008, L 197, str. 4) (v nadaljevanju: Uredba št. 952/2006), je določal:

„1.   Pristojni organ države članice v vsakem tržnem letu opravi nadzor pri vsakem odobrenem proizvajalcu in rafineriji.

2.   Namen nadzorov je prepričati se o točnosti in izčrpnosti podatkov, navedenih v evidenci iz člena 9 in sporočilih iz člena 21, zlasti z analizo skladnosti med količinami dobavljenih surovin in količinami dobljenih končnih proizvodov ter s primerjavo trgovinskih dokumentov ali drugih ustreznih dokumentov.

Nadzori vključujejo preverjanje točnosti merilnih instrumentov in laboratorijskih analiz, uporabljenih za kvantificiranje dobav surovin in njihove vključitve v proizvodnjo, dobljenih proizvodov in gibanj zalog.

Nadzori vključujejo preverjanje točnosti in izčrpnosti podatkov, uporabljenih za določitev povprečnih mesečnih prodajnih cen podjetja v skladu s členom 13(2).

Pri proizvajalcih sladkorja se nadzira tudi upoštevanje obveznosti plačila minimalne cene pridelovalcu sladkorne pese.

Nadzori najmanj enkrat na dve leti vključujejo tudi fizično preverjanje zalog.

3.   Če pristojni organi države članice predvidijo, da se nekateri elementi nadzora lahko izvajajo na vzorcu, mora ta vzorec zagotoviti zanesljivo in reprezentativno raven nadzora.

4.   Država članica lahko od odobrenih podjetij zahteva, da uporabijo storitve potrjevalca računov, katerega status je priznan v državi članici, za vzpostavitev potrjevanja podatkov, pripravljenih v podjetju, in zlasti podatkov o cenah iz člena 13.

5.   Za vsak nadzor se sestavi poročilo o nadzoru, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje natančno poročilo o različnih elementih nadzora. V tem poročilu so zlasti navedeni naslednji podatki:

Vsako poročilo o nadzoru se hrani v arhivu najmanj tri leta po letu opravljanja nadzora in sicer tako, da ga nadzorne službe Komisije zlahka uporabijo.

6.   Države članice si medsebojno pomagajo, da bi zagotovile učinkovite kontrole in zagotovile preverjanje pristnosti predloženih dokumentov in/ali točnosti izmenjanih podatkov.“

7

Člen 12(1), prvi stavek, Gesetz zur Durchführung der gemeinsamen Marktorganisationen und der Direktzahlungen (zakon o izvajanju skupnih ureditev trgov in neposrednih plačil) v različici z dne 24. junija 2005 (BGBl. 2017 I, str. 3746, v nadaljevanju: MOG) določa:

„Za dajatve, ki so namenjene skupnemu urejanju trgov, […] se smiselno uporabljajo določbe davčnega zakonika […], če ta zakon ali podzakonski akt, izdan na njegovi podlagi, ne določa drugače.“

8

Člen 8(1) Verordnung über die im Rahmen der Produktionsregelung für Zucker zu erhebenden Abgaben (uredba o dajatvah, ki jih je treba naložiti v okviru ureditve proizvodnje sladkorja) z dne 13. marca 1983 v različici z dne 9. novembra 2006 določa:

„(1)   Pristojni Hauptzollamt izda v okviru rokov, določenih v pravnih aktih iz člena 1:

1. vsakemu proizvajalcu sladkorja ugotovitveno odločbo o njegovi začasni in končni proizvodnji sladkorja v tržnem letu […]

[…]“

9

Člen 164(1), (2), prvi stavek, in (4), prvi stavek, Abgabenordnung (davčni zakonik) (BGBl. 2002 I, str. 3866) določa:

„(1)   Dokler o davčnem dogodku ni dokončno odločeno, je mogoče davke, s pridržkom naknadnega preverjanja, odmeriti na splošno ali posamično, brez posebne obrazložitve. […]

(2)   Odmero davka je mogoče razveljaviti ali spremeniti, dokler je mogoče uveljavljati pridržek […].

[…]

(4)   Pridržek naknadnega preverjanja preneha z iztekom roka za odmero davka.“

10

Člen 169(1) in (2) tega zakonika določa:

„(1)   Odmera davka in njena razveljavitev ali sprememba po izteku roka za odmero niso več dopustne. […]

(2)   Rok za odmero znaša:

11

Člen 170(1) tega zakonika, naslovljen „Rok za odmero“, določa:

„(1)   Rok za odmero začne teči s potekom koledarskega leta, v katerem je davek nastal […].“

12

Člen 171(10) navedenega zakonika, naslovljen „Podaljšanje roka“, določa:

„(10)   Če je za odmero davka zavezujoča ugotovitvena odločba […] (glavna odločba), se rok za odmero davka ne izteče pred iztekom dveh let od izdaje glavne odločbe. […]“

13

Člen 179 carinskega zakonika določa:

„(1)   Ne glede na določbe člena 157(2) se davčne osnove ugotavljajo ločeno z ugotovitveno odločbo, če tako določa ta zakon ali drug davčni predpis.

(2)   Ugotovitvena odločba se izda davčnemu zavezancu, na katerega se nanaša predmet davčne odmere. […]

(3)   Če ugotovitvena odločba ne vsebuje obvezne ugotovitve, se ta pomanjkljivost odpravi z izdajo dopolnilne odločbe.“

14

Člen 181 tega zakonika, naslovljen „Postopkovna pravila za ločeno odmero, rok za odmero in obveznost prijave“, določa:

„(1)   Za ločeno odmero se smiselno uporabljajo pravila o obdavčitvi. […]

(2)   Obveznost prijave za ločeno odmero velja za tistega, na katerega se v celoti ali deloma nanaša predmet davčne odmere. […]

[…]

(5)   Ločena odmera se lahko izvede tudi po izteku roka za odmero, če je ločena odmera pomembna za odmero davka, za katero se rok za odmero v času ločene odmere še ni iztekel […].“

15

Iz predložitvene odločbe izhaja, da družba Südzucker upravlja devet tovarn sladkorja. V tržnem letu 2007/2008 (od oktobra 2007 do septembra 2008) ji je bila dodeljena kvota za proizvodnjo 11.788.978 kvintalov belega sladkorja.

16

Carinski urad je z odločbo z dne 14. novembra 2008 na podlagi prijave družbe Südzucker z dne 30. oktobra 2008 za tržno leto 2007/2008 ugotovil presežek 311.060,6 tone sladkorja.

17

Carinski urad je na tej podlagi z odločbo z dne 7. aprila 2009 za 1,85 tone belega sladkorja odmeril prelevman v višini 925 EUR. V tej odločbi, izdani na podlagi člena 15(1)(a) Uredbe št. 318/2006, je bilo navedeno, da je bila izdana s pridržkom naknadnega nadzora.

18

Carinski urad je ob upoštevanju rezultatov nadzora na kraju samem, opravljenega pri stranki družbe Südzucker, z odločbo z dne 19. oktobra 2009 presežni znesek spremenil in ga za tržno leto 2007/2008 za 2,16606 tone belega sladkorja določil v višini 1.083,03 EUR. Tudi ta odločba je bila izdana s pridržkom naknadnega nadzora.

19

Družba Südzucker je zoper to odločbo o spremembi vložila pritožbo. Carinski urad je med pritožbenim postopkom opravil nadzor nad ureditvijo trgov v tovarni družbe Südzucker v Ochsenfurtu (Nemčija) in z odločbo z dne 20. maja 2010 spremenil določitev končne proizvodnje sladkorja, tako da je ugotovil 3.128.878,93 kvintala presežnega sladkorja. Carinski urad je z odločbo z istega dne tako odmeril prelevman za presežek za tržno leto sladkorja 2007/2008 v skupni višini 914.726,50 EUR za 1.829,453 tone belega sladkorja. Zoper to odločbo, ki je bila prav tako izdana s pridržkom naknadnega nadzora, je družba Südzucker vložila pritožbo.

20

Na podlagi rezultatov nadzora nad ureditvijo trgov v tovarni družbe Südzucker v Zeitzu (Nemčija) je bila odmerjena količina presežnega sladkorja znova spremenjena z odločbo z dne 27. oktobra 2011 (ugotovljena količina je bila 3.149.202,3 kvintala), prelevman za presežek pa je bil določen v višini 1.930.895 EUR.

21

Družba Südzucker se je v pritožbenem in tožbenem postopku med drugim sklicevala na zastaranje spremenjene odmere, natančneje na to, da ni pravočasno prejela obvestila o prelevmanu za presežek. Carinski urad je z odločbo z dne 17. marca 2015 kot neutemeljeno zavrnil pritožbo, vloženo zoper odločbo z dne 27. oktobra 2011, prvič, v zvezi z zastaranjem spremenjene odmere, na katero se je sklicevala družba Südzucker, in drugič, glede določitve končne proizvodnje sladkorja v tržnem letu za sladkor 2007/2008.

22

Družba Südzucker je 24. aprila 2015 zoper navedeno odločbo z dne 17. marca 2015 pri Finanzgericht Baden-Württemberg (finančno sodišče v Baden‑Württembergu, Nemčija) vložila tožbo zaradi spremenjene odmere prelevmana za presežek, pri čemer je zatrjevala zgolj, da obvestila o tem prelevmanu ni prejela pravočasno.

23

Finanzgericht Baden-Württemberg (finančno sodišče v Baden-Württembergu) v bistvu meni, da je vsebinska odločitev odvisna od tega, ali je mogoče družbo Südzucker še 20. maja 2010 in 27. novembra 2011 – to je po izteku roka iz člena 3(2), prvi stavek, Uredbe št. 967/2006, ki je v obravnavani zadevi 1. maj 2009 – obvestiti o prelevmanu za presežek za tržno leto za sladkor 2007/2008.

24

V zvezi s tem predložitveno sodišče izpostavlja, da v skladu s to določbo država članica proizvajalce obvesti o skupnem prelevmanu, ki ga je treba plačati, pred 1. majem po tržnem letu, v katerem je nastal presežek. Za tržno leto za sladkor 2007/2008 se je torej rok iztekel 1. maja 2009. V tem roku je bila družba Südzucker 7. aprila 2009 zagotovo obveščena o prelevmanu za presežek v višini 925 EUR za presežno količino sladkorja, ki jo je prijavila, vendar je bil ta znesek nato spremenjen dvakrat, in sicer 20. maja 2010 oziroma 27. novembra 2011.

25

V zvezi s tem Finanzgericht Baden-Württemberg (finančno sodišče v Baden‑Württembergu) trdi, da je Sodišče v sodbi z dne 10. januarja 2002, British Sugar (C‑101/99, EU:C:2002:7, točka 57), odločilo, da je rok iz člena 3(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2670/81 z dne 14. septembra 1981 o podrobnih izvedbenih pravilih glede proizvodnje sladkorja, ki presega kvoto (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 5, str. 85) – določba, ki je bila pozneje nadomeščena s členom 3(2), prvi stavek, Uredbe (ES) št. 967/2006, ki se uporablja v postopku v glavni stvari – zavezujoč. Finančno sodišče v Baden‑Württembergu je nato pojasnilo, da je lahko prekoračitev roka vseeno dopustna, če pristojni nacionalni organ – razen če je ravnal malomarno – ni bil seznanjen s podatki o proizvodnji sladkorja podjetja in če je to pomanjkanje informacij mogoče razumno pripisati temu podjetju, ker to ni ravnalo v dobri veri in ni upoštevalo vseh upoštevnih določb (sodba z dne 10. januarja 2002, British Sugar, C‑101/99, EU:C:2002:7, točka 63).

26

Vendar je Sodišče v sodbi z dne 25. marca 2004, Azienda Agricola Ettore Ribaldi in drugi (C‑480/00, C‑482/00, C‑484/00, od C‑489/00 do C‑491/00 in od C‑497/00 do C‑499/00, EU:C:2004:179, točki 52 in 53), ki je bila izdana v zvezi z obvestilom o dodatnih prelevmanih v okviru skupne ureditve trga mleka, odločilo, da so zadevni roki sicer zavezujoči, vendar pristojnim organom države članice ne preprečujejo izvedbe nadzorov in naknadnih sprememb, ki zagotavljajo, da proizvodnja te države članice ne bo presegla dodeljene skupne zajamčene količine. Nasprotno, namen teh rokov, naknadnih nadzorov in naknadnih sprememb je zagotoviti učinkovito delovanje sistema dodatnih prelevmanov na mleko in pravilno uporabo upoštevne zakonodaje.

27

Sodišče je iz tega sklepalo, da je treba določbe, ki določajo take roke, zato razlagati tako, da ne nasprotujejo temu, da država članica po izvedenih nadzorih spremeni individualne referenčne količine, dodeljene posameznim proizvajalcem, in zaradi tega po ponovni porazdelitvi neizkoriščenih referenčnih količin ponovno izračuna dolgovane dodatne prelevmane po preteku roka za plačilo teh prelevmanov za zadevno tržno leto za mleko (sodba z dne 25. marca 2004, Azienda Agricola Ettore Ribaldi in drugi, C‑480/00, C‑482/00, C‑484/00, od C‑489/00 do C‑491/00 in od C‑497/00 do C‑499/00, EU:C:2004:179, točka 68).

28

V zvezi s tem Finanzgericht Baden-Württemberg (finančno sodišče v Baden‑Württembergu) poudarja, da naj Sodišče v nasprotju s tem, kar je odločilo v sodbi z dne 10. januarja 2002, British Sugar (C‑101/99, EU:C:2002:7), ne bi določilo drugih pogojev za spremembo obvestila o prelevmanu po izteku roka za prvo obvestilo, ki je bilo pravočasno.

29

V teh okoliščinah predložitveni senat meni, da je preudarke Sodišča v sodbi z dne 25. marca 2004, Azienda Agricola Ettore Ribaldi in drugi (C‑480/00, C‑482/00, C‑484/00, od C‑489/00 do C‑491/00 in od C‑497/00 do C‑499/00, EU:C:2004:179), mogoče uporabiti v okoliščinah obravnavane zadeve v zvezi s skupno ureditvijo trgov sladkorja. Iz tega naj bi izhajalo, da je prekoračitev roka v primeru obvestila o prelevmanu za presežek na podlagi izvedenih nadzorov mogoča neodvisno od izpolnitve drugih pogojev. Če namreč tako obveščanje zaradi domnevnega izteka roka iz člena 3(2), prvi stavek, Uredbe št. 967/2006 ne bi bilo izvedeno, bi bilo to v nasprotju s cilji skupne ureditve trgov za sladkor, ki jih je Sodišče oblikovalo med drugim v sodbi z dne 15. novembra 2012, Pfeifer & Langen (C‑131/11, EU:C:2012:715). Ugotovitev presežka naj torej sama po sebi ne bi imela nobenih posledic, zaradi česar naj proizvajalec sladkorja ravno ne bi imel razloga za izvoz ali prijavo teh presežkov sladkorja in njihov prenos v naslednje tržno leto, kot je Sodišče navedlo v točki 57 sodbe z dne 15. novembra 2012, Pfeifer & Langen (C‑131/11, EU:C:2012:715). Prav tako naj bi nadzor izgubil namen in ga ne bi bilo treba izvesti.

30

Če bi Sodišče vseeno štelo, da se doseg sodbe z dne 25. marca 2004, Azienda Agricola Ettore Ribaldi in drugi (C‑480/00, C‑482/00, C‑484/00, od C‑489/00 do C‑491/00 in od C‑497/00 do C‑499/00, EU:C:2004:179, EU:C:2004:179), ne uporablja za to zadevo iz postopka v glavni stvari in da se rok za obveščanje, določen v členu 3(2), prvi stavek, Uredbe št. 967/2006, mora uporabiti tudi za spremenjena obvestila, se predložitveno sodišče potemtakem sprašuje, ali je ta rok dopustno prekoračiti med drugim takrat, kadar so izpolnjeni dodatni pogoji, ki izhajajo iz sodbe z dne 10. januarja 2002, British Sugar (C‑101/99, EU:C:2002:7), in sicer če je mogoče dokazati slabo vero proizvajalca sladkorja.

31

V tem okviru je Finanzgericht Baden-Württemberg (finančno sodišče v Baden‑Württembergu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

32

Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(2), prvi stavek, Uredbe št. 967/2006 razlagati tako, da če pristojni organ države članice zadevnemu proizvajalcu sladkorja v skladu z rokom iz te določbe pošlje obvestilo o prelevmanu za presežek sladkorja, se ta rok uporablja tudi za spremembo takega obvestila, ki izhaja iz nadzora, opravljenega na podlagi člena 10 Uredbe št. 952/2006, ali pa pogoji, določeni v sodbi z dne 10. januarja 2002, British Sugar (C‑101/99, EU:C:2002:7), ki omogočajo prekoračitev roka za obveščanje iz člena 3(2) Uredbe št. 2670/81, veljajo tudi za prekoračitev roka iz člena 3(2) Uredbe št. 967/2006.

33

V obravnavani zadevi se dejansko stanje v postopku v glavni stvari nanaša na tržno leto za sladkor 2007/2008, za katero se je rok iztekel 1. maja 2009. V tem roku je bil družbi Südzucker 7. aprila 2009 odmerjen prelevman za presežek v višini 925 EUR za presežno količino sladkorja, ki jo je ta družba prijavila. Vendar je bil po nadzorih, opravljenih na podlagi člena 10 Uredbe št. 952/2006, ta znesek dvakrat spremenjen, in sicer 20. maja 2010 oziroma 27. novembra 2011, tako da je po tem prelevman za presežek v skupnem znesku znašal 1.930.895 EUR, kar je znesek, ki je občutno višji od zneska, navedenega v prvi odločbi, ki jo je sprejel pristojni nacionalni organ.

34

Predložitveno sodišče želi s prvima dvema vprašanjema tako v bistvu izvedeti, ali bi bilo mogoče družbo Südzucker še 20. maja 2010 in 27. novembra 2011 – to je po izteku roka iz člena 3(2), prvi stavek, Uredbe št. 967/2006, ki je v obravnavani zadevi 1. maj 2009 – obvestiti o prelevmanu za presežek za tržno leto za sladkor 2007/2008.

35

Za odgovor na ti vprašanji je treba najprej opozoriti, da ima vsak proizvajalec sladkorja v skladu s členom 4(2) Uredbe št. 967/2006 obveznost, da pristojnemu organu države članice, ki ga je odobril, pred 1. februarjem zadevnega tržnega leta sporoči količino, ki presega njegovo proizvodno kvoto, in pred koncem vsakega od naslednjih mesecev prilagoditve takšne proizvodnje, ki so bile narejene predhodni mesec zadevnega tržnega leta.

36

Poleg tega mora država članica v skladu s členom 3(2) te uredbe proizvajalce pred 1. majem po tržnem letu, v katerem je nastal presežek, obvestiti o skupnem prelevmanu, ki ga je treba plačati.

37

V zvezi s tem je Sodišče v sodbi z dne 10. januarja 2002, British Sugar (C‑101/99, EU:C:2002:7, točke 57, 58 in 63), razsodilo, da je rok iz člena 3(2) Uredbe št. 2670/81 zavezujoč. Vendar je Sodišče tudi pojasnilo, da je prekoračitev roka lahko dopustna, če pristojni nacionalni organ – razen če je ravnal malomarno – prvič, ni bil seznanjen s podatki o proizvodnji sladkorja podjetja in, drugič, če je to pomanjkanje informacij mogoče razumno pripisati temu podjetju, ker to ni ravnalo v dobri veri in ni upoštevalo vseh upoštevnih določb.

38

Iz te sodne prakse izhaja, da je prekoračitev navedenega roka za obveščanje dopustna le izjemoma, in sicer kadar sta izpolnjena kumulativna pogoja, ki ju je Sodišče navedlo v navedeni sodbi.

39

Sodišče je v tej sodbi tudi presodilo, da mora nacionalno sodišče v zvezi s tem opraviti potrebne preveritve in na njihovi podlagi sprejeti ustrezne sklepe, med drugim ob upoštevanju tega, koliko je pristojni nacionalni organ seznanjen o zadevnem položaju, in skrbnosti, ki jo ta organ izkazuje (glej sodbo z dne 10. januarja 2002, British Sugar, C‑101/99, EU:C:2002:7, točka 59).

40

Čeprav se navedena sodba nanaša na razlago člena 3(2) Uredbe št. 2670/81, je treba ugotoviti, da je bila ta določba nato z v bistvu enakim besedilom nadomeščena s členom 3(2), prvi stavek, Uredbe št. 967/2006, ki se uporablja v postopku v glavni stvari. Zato je mogoče preudarke Sodišča iz sodbe z dne 10. januarja 2002, British Sugar (C‑101/99, EU:C:2002:7), v zvezi s členom 3(2) Uredbe št. 2670/81 v celoti uporabiti v okoliščinah obravnavane zadeve v glavni stvari.

41

V teh okoliščinah je treba, tako kot sprašuje predložitveno sodišče, za ugotovitev, ali je lahko v teh okoliščinah prekoračitev roka za obveščanje iz člena 3(2), prvi stavek, Uredbe št. 967/2006 dopustna, preveriti, ali so kumulativni pogoji, določeni s sodno prakso, navedeno v točki 37 te sodbe, izpolnjeni.

42

Glede prvega od teh pogojev spis, predložen Sodišču, ne vsebuje elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, da pristojni nacionalni organ ni imel podatkov o proizvodnji sladkorja družbe Südzucker.

43

V zvezi z drugim pogojem, ki se nanaša na neobstoj dobre vere zadevnega podjetja, je treba ugotoviti, da je družba Südzucker sicer priznala, da je proizvedla količino sladkorja, ki presega njeno proizvodno kvoto. Vendar kot je družba Südzucker potrdila na obravnavi v tej zadevi, se je izkazalo, da ta presežek proizvodnje izhaja le iz spremembe gostote, ki se je prvotno uporabljala, in da je do te spremembe prišlo po določitvi proizvodne kvote, dodeljene družbi Südzucker, česar poleg tega carinski urad ni izpodbijal.

44

Z drugimi besedami, kot je na obravnavi poudarila družba Südzucker, je očitno, da zadevno podjetje ne bi proizvedlo presežnega sladkorja, če gostota, ki se je prvotno uporabljala, ne bi bila spremenjena.

45

V teh okoliščinah mora predložitveno sodišče preveriti, ali je taka vzročna zveza izkazana, in jo upoštevati v okviru analize, s katero se želi prepričati, da je proizvajalec sladkorja iz postopka v glavni stvari ravnal v dobri veri.

46

Teh ugotovitev ni mogoče izpodbiti z možnostjo, ki jo je predlagalo predložitveno sodišče, in sicer da se je v okoliščinah zadeve v postopku v glavni stvari mogoče sklicevati na uporabo načel, ki jih je Sodišče izoblikovalo v sodbi z dne 25. marca 2004, Azienda Agricola Ettore Ribaldi in drugi (C‑480/00, C‑482/00, C‑484/00, od C‑489/00 do C‑491/00 in od C‑497/00 do C‑499/00, EU:C:2004:179), kot izhaja iz točk 26 in 27 te sodbe, ki je bila izdana v zvezi z obvestilom o dodatnih prelevmanih v okviru skupne ureditve trga mleka.

47

Kot poudarja družba Südzucker, je Sodišče to sodbo namreč izdalo ob upoštevanju drugačnega pravnega položaja in drugega področja, kot sta ta v postopku v glavni stvari. Te razlike se nanašajo med drugim na ukrepe nadzora, ki so nujni za zagotovitev pobiranja prelevmana na količine mleka, in na podrobna pravila za uporabo dodatnega prelevmana. Zato preudarkov Sodišča v navedeni sodbi v okviru skupne ureditve trga mleka ni mogoče uporabiti po analogiji v okviru spora o glavni stvari, ki se nanaša na organizacijo trga sladkorja. Zaradi tega taki preudarki ne morejo biti odločilni za razlago in uporabo upoštevnih določb Uredbe št. 967/2006.

48

Glede na vse zgornje preudarke je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3(2), prvi stavek, Uredbe št. 967/2006 razlagati tako, da če pristojni organ države članice zadevnemu proizvajalcu sladkorja v skladu z rokom iz te določbe pošlje obvestilo o prelevmanu za presežek sladkorja, se ta rok načeloma uporablja tudi za spremembo takega obvestila, ki izhaja iz nadzora, opravljenega na podlagi člena 10 Uredbe št. 952/2006. Prekoračitev tega roka pa je lahko vseeno dopustna, če pristojni nacionalni organ – razen če je ravnal malomarno – ni bil seznanjen s podatki o proizvodnji sladkorja zadevnega podjetja in če je to pomanjkanje informacij mogoče razumno pripisati temu podjetju, ker to ni ravnalo v dobri veri in ni upoštevalo vseh upoštevnih določb. Predložitveno sodišče mora ugotoviti, ali je tako v zadevi iz postopka v glavni stvari, glede na vse okoliščine te zadeve.

49

Predložitveno sodišče s tretjim in četrtim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu Sodišče prosi, naj pojasni, ali je treba – v primeru, ko lahko države članice proizvajalcem sladkorja pošljejo obvestilo o spremembi prelevmana za presežek proizvedenega sladkorja po izteku roka iz člena 3(2), prvi stavek, Uredbe št. 967/2006 – za rok, v katerem je treba naslovnika o tej spremembi obvestiti, določiti 1. maj v letu, ki sledi izdelavi poročila o nadzoru, ali pa je treba uporabiti pravila, ki jih določa nacionalno pravo. To sodišče se tudi sprašuje, ali je treba splošna načela prava Unije razlagati tako, da nasprotujejo temu, da je v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, naslovnik tega obvestila za tržno leto 2007/2008 obveščen 20. oktobra 2010 in 27. oktobra 2011.

50

Za odgovor na ti vprašanji je treba izpostaviti, da Uredba št. 967/2006 v členu 3(2) sicer določa rok, do katerega mora država članica proizvajalce obvestiti o znesku skupnega prelevmana, ki ga je treba plačati za določeno tržno leto, vendar ta uredba ne vsebuje nobene določbe v zvezi z rokom, v katerem bi bilo treba tem proizvajalcem poslati obvestila o spremembah, ki izhajajo iz nadzorov v smislu člena 10 te uredbe.

51

Ker na tem področju ni določb prava Unije, pa morajo nacionalni organi, zlasti nacionalna sodišča, v skladu z načelom procesne avtonomije držav članic urediti te vidike postopka in tako določiti pogoje, pod katerimi lahko te države zadevnim proizvajalcem sladkorja pošljejo obvestilo o spremembi skupnega zneska, ki ga je treba plačati v zvezi s presežkom proizvedenega sladkorja. Vendar morajo ti pogoji upoštevati načeli enakovrednosti in učinkovitosti, to pomeni, da ne smejo biti manj ugodni od tistih, ki veljajo za podobna nacionalna obvestila, niti ne smejo v praksi povzročati nemogočega ali znatno oteženega uveljavljanja pravic, ki jih podeljuje pravo Unije (glej v tem smislu sodbi z dne 27. septembra 2012, Zuckerfabrik Jülich in drugi, C‑113/10, C‑147/10 in C‑234/10, EU:C:2012:591, točki 60 in 61 ter navedena sodna praksa, in z dne 27. junija 2018, Diallo, C‑246/17, EU:C:2018:499, točka 59).

52

V obravnavani zadevi je treba izpostaviti, po eni strani, da je namen prelevmana za presežek proizvedenega sladkorja, enako kot za nadzore in naknadne spremembe, da se zagotovi učinkovito delovanje sistema kvot za trg sladkorja in – med drugim – da se prepreči, da bi bili nekateri proizvajalci v primerjavi z drugimi v ugodnejšem položaju. Natančneje, namen nadzorov, opravljenih po prvem obvestilu o prelevmanu, je, da se razjasni točnost proizvodnje sladkorja, ki je bila dodeljena, in da se naknadno spremenijo predhodne odločbe pristojnega nacionalnega organa, izdane s pridržkom preverjanja, pri čemer se morebiti določi uporaba sankcij za proizvajalce.

53

Po drugi strani je lahko prekoračitev roka za obveščanje – glede obvestil o spremembi zneskov, ki jih morajo plačati proizvajalci sladkorja, kot je bilo navedeno v točki 38 te sodbe – le izjemoma dopustna.

54

Če bi lahko torej taka sprememba, ki nastane zaradi naknadnih nadzorov, v vseh primerih in neodvisno od katerega koli veljavnega roka imela za posledico novo določitev skupnega zneska, ki ga je treba plačati, pa bi se roku za obveščanje iz člena 3(2) Uredbe št. 967/2006 popolnoma odvzel njegov polni učinek. Pristojnemu nacionalnemu organu bi namreč lahko zadostovalo, da za spoštovanje tega roka zadevnemu podjetju pošlje zgolj formalno obvestilo pred iztekom tega roka in to obvestilo nato kadar koli spremeni z obvestilom o spremembi.

55

Poleg tega bi tak pristop lahko ogrozil pravice zadevnega proizvajalca sladkorja in, natančneje, pomenil kršitev načela pravne varnosti, ki zahteva, da morajo biti pravna pravila jasna in natančna, ter katerega namen je zagotoviti predvidljivost pravnih položajev in pravnih razmerij v pravu Unije (sodba z dne 15. septembra 2005, Irska/Komisija, C‑199/03, EU:C:2005:548, točka 69 in navedena sodna praksa).

56

V teh okoliščinah mora torej nacionalno sodišče v vsakem posameznem primeru in ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve iz postopka v glavni stvari preveriti, ali rok, v katerem je mogoče poslati obvestilo o spremembi prelevmana za presežek po izteku roka iz člena 3(2), prvi stavek, Uredbe št. 967/2006, spoštuje načeli enakovrednosti in učinkovitosti ter načelo pravne varnosti.

57

Glede na vse zgornje preudarke je treba na tretje in četrto vprašanje odgovoriti, da mora nacionalno sodišče, ker ni določb prava Unije glede roka, v katerem morajo države članice proizvajalcem sladkorja poslati obvestilo o spremembi prelevmana za presežek proizvedenega sladkorja po izteku roka iz člena 3(2), prvi stavek, Uredbe št. 967/2006, v vsakem posameznem primeru in ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve iz postopka v glavni stvari preveriti, ali ta rok spoštuje načeli enakovrednosti in učinkovitosti ter načelo pravne varnosti.

58

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo: