1

Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 7. marca 2018, Equivalenza Manufactory/EUIPO – ITM Entreprises (BLACK LABEL BY EQUIVALENZA) (T‑6/17, neobjavljena, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, EU:T:2018:119), s katero je to razveljavilo odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 11. oktobra 2016 (zadeva R 690/2016-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama ITM Entreprise SAS in Equivalenza Manufactory SL (v nadaljevanju: sporna odločba).

2

Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki [Evropske unije] (UL 2009, L 78, str. 1) je bila z učinkom od 1. oktobra 2017 razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1). Vendar se ob upoštevanju datuma vložitve prijave za registracijo iz obravnavane zadeve, in sicer 16. decembra 2014, ki je odločilen za opredelitev upoštevnega materialnega prava, za ta spor uporabljajo materialnopravne določbe Uredbe št. 207/2009.

3

Člen 8(1)(b) te uredbe določa:

„1.   Ob ugovoru imetnika prejšnje blagovne znamke se znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira v naslednjih primerih:

[…]

4

Dejansko stanje spora je predstavljeno v točkah od 1 do 10 izpodbijane sodbe. Za namene preučitve pritožbe, ki jo je vložil EUIPO, ga je mogoče povzeti, kot sledi.

5

Družba Equivalenza Manufactory je 16. decembra 2014 pri EUIPO vložila prijavo za registracijo znamke Evropske unije za ta figurativni znak:

6

Proizvodi, za katere je bila vložena prijava za registracijo, spadajo med drugim v razred 3 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo naslednjemu opisu: „Parfumi“.

7

Prijava znamke Evropske unije je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 240/2014 z dne 19. decembra 2014.

8

Družba ITM Entreprises je 18. marca 2015 vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke za proizvode iz točke 6 te sodbe zaradi obstoja verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

9

Ugovor je med drugim temeljil na prejšnji figurativni znamki, kot je prikazana spodaj, ki je predmet mednarodne registracije št. 1079410 z varstvom v Belgiji, Bolgariji, Češki republiki, Danski, Estoniji, Grčiji, na Hrvaškem, v Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Madžarskem, Nizozemskem, v Avstriji, na Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji in na Slovaškem, ki je bila registrirana 1. aprila 2011 in ki se nanaša na „[k]olonjske vode, dezodorant[e] za osebno rabo (parfum) [in] parfum[e]“:

10

Oddelek za ugovore je z odločbo z dne 2. marca 2016 ugovoru, ki ga je vložila družba ITM Entreprises, ugodil zaradi obstoja verjetnosti zmede v upoštevni javnosti v Češki republiki, na Madžarskem, na Poljskem in v Sloveniji.

11

Drugi odbor za pritožbe pri EUIPO je s sporno odločbo zavrnil pritožbo družbe Equivalenza Manufactory zoper odločbo oddelka za ugovore. Ta odbor za pritožbe je ugotovil, da je upoštevna javnost širša javnost teh štirih držav članic, ki izkazuje povprečno stopnjo pozornosti, in da je šlo pri zadevnih proizvodih za enake proizvode. Pri primerjavi nasprotujočih si znakov je ugotovil, da ta znaka izkazujeta srednjo stopnjo vizualne in fonetične podobnosti ter se razlikujeta na pomenski ravni. Na podlagi celovite presoje verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 je ugotovil, da v upoštevni javnosti obstaja taka verjetnost zmede.

12

Družba Equivalenza Manufactory je 4. januarja 2017 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razveljavitev sporne odločbe.

13

V utemeljitev tožbe se je sklicevala na en sam tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

14

Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi najprej poudarilo, da nasprotujoča si znaka na vizualni ravni ustvarjata različen celotni vtis, da sta si na fonetični ravni srednje podobna in da med njima obstaja razlika na pomenski ravni, in sicer ker sta v znaku, za katerega se zahteva registracija, prisotna beseda „black“ in element „by equivalenza“. Nato je Splošno sodišče na podlagi presoje podobnosti teh znakov v celoti in ob upoštevanju pogojev trženja zadevnih proizvodov ocenilo, da si navedena znaka zaradi svojih vizualnih in pomenskih razlik nista podobna v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

15

Ker eden od kumulativnih pogojev za uporabo te določbe ni bil podan, je Splošno sodišče v točki 56 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je odbor za pritožbe s tem, da je ugotovil, da obstaja verjetnost zmede v smislu navedene določbe, napačno uporabil pravo.

16

Splošno sodišče je tako z izpodbijano sodbo sprejelo edini tožbeni razlog družbe Equivalenza Manufactory in zato sporno odločbo razveljavilo.

17

EUIPO s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

18

Družba Equivalenza Manufactory Sodišču predlaga, naj:

19

EUIPO v utemeljitev pritožbe navaja en sam pritožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Ta pritožbeni razlog je sestavljen iz štirih delov.

20

EUIPO s prvim delom edinega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče pri primerjavi nasprotujočih si znakov na vizualni ravni podalo protislovno obrazložitev.

21

Tako naj bi po eni strani Splošno sodišče s tem, da je v točki 29 izpodbijane sodbe menilo, da odbor za pritožbe ni mogel ugotoviti, da med nasprotujočima si znakoma ni nobene podobnosti, ker je v obeh znakih pet črk, in sicer „l“, „a“, „b“, „e“ in „l“, napisanih z velikimi tiskanimi črkami bele barve, potrdilo obstoj majhne vizualne podobnosti med tema znakoma. Po drugi strani pa naj bi Splošno sodišče s tem, da je v točkah 32 in 33 te sodbe ugotovilo, da je celotni vtis, ki ga ustvarja vsak od navedenih znakov, na vizualni ravni različen, implicitno izključilo vsakršno ugotovitev vizualne podobnosti med tema znakoma.

22

EUIPO poleg tega dodaja, da element „label“, ki je skupen nasprotujočima si znakoma, za upoštevno javnost nima pomena in da je zato ta element razlikovalen.

23

Družba Equivalenza Manufactory odgovarja, da je Splošno sodišče pravilno in brez protislovja ugotovilo, da nekaj elementov vizualne podobnosti ne zadostuje za izravnavo očitnih vizualnih razlik med nasprotujočima si znakoma. Opraviti naj bi bilo namreč treba primerjavo teh znakov na vizualni ravni, ob upoštevanju vseh besednih in grafičnih elementov, iz katerih sta navedena znaka sestavljena.

24

Okoliščina, ki jo navaja EUIPO, da naj bi bil element „label“, ki je skupen nasprotujočima si znakoma, razlikovalen, naj ne bi pomenila, da je to edini element, ki tema znakoma daje razlikovalni učinek, ali da je to prevladujoči element. Vsekakor pa naj bi ta trditev spadala bolj v okvir pomenske primerjave.

25

Najprej je treba opozoriti, da je vprašanje, ali je obrazložitev sodbe Splošnega sodišča protislovna ali nezadostna, pravno vprašanje, ki ga je mogoče postaviti v okviru pritožbe (sodbi z dne 18. decembra 2008, Les Éditions Albert René/UUNT, C‑16/06 P, EU:C:2008:739, točka 74, in z dne 5. julija 2011, Edwin/UUNT, C‑263/09 P, EU:C:2011:452, točka 63).

26

Splošno sodišče je v točki 29 izpodbijane sodbe navedlo, da ugotovitve odbora za pritožbe, navedene v točki 28 te sodbe, v skladu s katerimi, prvič, je nasprotujočima si znakoma skupnih pet črk, in sicer „l“, „a“, „b“, „e“ in „l“, in drugič, sta element „black label“ znaka, za katerega se zahteva registracija, in element „labell“ prejšnje znamke napisana z velikimi tiskanimi črkami bele barve, tega odbora „niso mogle pripeljati do ugotovitve, da med nasprotujočima si znakoma ni nobene podobnosti“. S tem je Splošno sodišče nakazalo, da sta si ta znaka – kot pravilno opozarja EUIPO – vsaj malo podobna.

27

Splošno sodišče pa je v točki 32 izpodbijane sodbe ugotovilo, da nasprotujoča si znaka kljub tem elementom podobnosti na vizualni ravni ustvarjata različen celotni vtis. Splošno sodišče je tako izključilo vsakršno ugotovitev podobnosti, četudi majhne, med tema znakoma.

28

Iz tega sledi, da je Splošno sodišče s tem, da je na eni strani nakazalo, da sta si nasprotujoča si znaka na vizualni ravni vsaj malo podobna, in na drugi strani izključilo vsakršno vizualno podobnost med tema znakoma, podalo protislovno obrazložitev.

29

Te ugotovitve ne omaja trditev družbe Equivalenza Manufactory, da je Splošno sodišče pravilno ugotovilo, da navedeni elementi vizualne podobnosti niso zadostni za izravnavo vizualnih razlik med nasprotujočima si znakoma. Ta trditev namreč temelji na napačnem razumevanju izpodbijane sodbe. Tako Splošno sodišče – kot je razvidno iz točke 26 te sodbe – ni zgolj navedlo nekaterih elementov vizualne podobnosti med nasprotujočima si znakoma. Nasprotno, v točki 29 izpodbijane sodbe je implicitno, vendar jasno navedlo, da so ti elementi privedli do ugotovitve, da obstaja vsaj majhna vizualna podobnosti med tema znakoma, kar je v protislovju z ugotovitvijo iz točke 32 navedene sodbe.

30

Glede na zgoraj navedeno je treba prvemu delu edinega pritožbenega razloga ugoditi.

31

EUIPO z drugim delom edinega pritožbenega razloga dvomi o utemeljenosti pomenske primerjave nasprotujočih si znakov, ki jo je opravilo Splošno sodišče.

32

Po eni strani naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo pomembnih podrobnosti, ki jih je odbor za pritožbe navedel v točkah 28 in 31 sporne odločbe, iz katerih naj bi izhajalo, da je bila pomenska razlika, ki jo je ugotovil ta odbor, omejena in na koncu nepomembna. Nasprotno pa naj bi Splošno sodišče v točkah 45 in 54 izpodbijane sodbe ugotovilo, da na pomenski ravni med nasprotujočima si znakoma obstaja razlika. Opustilo pa naj bi obrazložitev tega odmika od bolj podrobnih premislekov iz te odločbe.

33

Po drugi strani naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo vsebine svoje sodbe z dne 30. novembra 2006, Camper/UUNT – JC (BROTHERS by CAMPER) (T‑43/05, neobjavljena, EU:T:2006:370, točka 79), ki jo je samo navedlo, in naj ne bi upoštevalo ugotovitev, ki jih je odbor za pritožbe iz nje izpeljal v točki 28 sporne odločbe.

34

Družba Equivalenza Manufactory izpodbija utemeljenost tega dela.

35

Splošno sodišče je v točkah od 42 do 46 izpodbijane sodbe presodilo, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da med nasprotujočima si znakoma na pomenski ravni obstaja razlika, „ker sta v znaku, [za katerega se zahteva registracija], prisotna beseda „black“ in element „by equivalenza“.

36

Vendar je, kot trdi EUIPO, iz besedila točk 28 in 31 sporne odločbe razvidno, da je odbor za pritožbe pomensko razliko med tema znakoma ugotovil le v delu, v katerem znak, za katerega se zahteva registracija, vsebuje pridevnik „black“.

37

Iz tega sledi, da je Splošno sodišče napačno povzelo ugotovitev odbora za pritožbe.

38

Vendar Splošnemu sodišču ni nič preprečevalo, da v obravnavani zadevi ne bi samo opravilo presoje podobnosti nasprotujočih si znakov na pomenski ravni, glede na to, da se je ta presoja pred njim izpodbijala (glej v tem smislu sodbo z dne 18. decembra 2008, Les Éditions Albert René/UUNT, C‑16/06 P, EU:C:2008:739, točki 47 in 48).

39

Iz tega sledi, da je treba trditev, ki se nanaša na napako, kot je bila navedena v točki 37 te sodbe, zavrniti kot brezpredmetno.

40

Ker EUIPO pred Sodiščem izpodbija presojo Splošnega sodišča glede pomenske podobnosti nasprotujočih si znakov, je poleg tega treba navesti, da je ta presoja presoja dejanskega stanja, za katero Sodišče v okviru pritožbe – razen v primeru izkrivljanja – ni pristojno (glej v tem smislu sodbo z dne 2. septembra 2010, Calvin Klein Trademark Trust/UUNT, C‑254/09 P, EU:C:2010:488, točka 50). Ker pa EUIPO ni dokazal izkrivljanja niti ga ni zatrjeval, je treba to trditev zavreči kot nedopustno.

41

Zato je treba drugi del edinega pritožbenega razloga zavreči kot delno nedopusten in zavrniti kot delno brezpredmeten.

42

S tretjim delom edinega pritožbenega razloga EUIPO trdi, da je Splošno sodišče kršilo člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 zaradi uporabe napačne metode, ker je pri presoji podobnosti nasprotujočih si znakov preučilo pogoje trženja zadevnih proizvodov in nakupovalne navade upoštevne javnosti.

43

Presojo stopnje podobnosti med tema znakoma pa naj bi bilo treba izvesti objektivno, ne da bi se upoštevale nakupovalne navade upoštevne javnosti ali pogoji trženja zadevnih proizvodov. V skladu s sodbo z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer (C‑342/97, EU:C:1999:323, točka 27), naj bi bilo treba šele po tem, ko se objektivno določi stopnja podobnosti, v fazi celovite presoje verjetnosti zmede preučiti pogoje trženja zadevnih proizvodov in oceniti pomen, ki ga je treba glede na te pogoje pripisati eni ali drugi stopnji vizualne, fonetične ali pomenske podobnosti.

44

Poleg tega naj bi metoda, ki jo je uporabilo Splošno sodišče, vodila do absurdnih rezultatov v tem smislu, da bi bila opredelitev, ali sta znaka podobna ali ne, odvisna od zadevnih proizvodov.

45

S četrtim delom pritožbenega razloga EUIPO Splošnemu sodišču očita, da je zaradi napačne uporabe prava, ki je vplivalo na presojo podobnosti nasprotujočih si znakov, kršilo člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

46

Prvič, EUIPO izpodbija metodo, ki jo je uporabilo Splošno sodišče, ker naj pri celoviti presoji ne bi upoštevalo vseh elementov podobnosti in razlik, ki obstajajo med nasprotujočima si znakoma. Tako naj bi Splošno sodišče v točki 28 izpodbijane sodbe iz svojega preizkusa prezgodaj izključilo vse elemente vizualne podobnosti med tema znakoma zaradi vizualnih razlik, ki so bile ugotovljene pri prvi celoviti presoji navedenih znakov. Nato naj bi v točki 53 navedene sodbe uporabilo te vizualne razlike v okviru druge celovite presoje nasprotujočih si znakov, da bi „nevtraliziralo“ njihovo fonetično podobnost. Ta dvojna nevtralizacija, ki temelji na istih elementih razlikovanja in celotnem vtisu nasprotujočih si znakov, naj bi pomenila napačno uporabo prava in naj bi izkrivljala načela sodne prakse.

47

Drugič, EUIPO trdi, da je Splošno sodišče storilo metodološko napako, ker je nevtraliziralo srednjo fonetično podobnost nasprotujočih si znakov v fazi presoje podobnosti teh znakov in ker je prezgodaj opustilo vsakršno celovito presojo verjetnosti zmede.

48

Najprej naj bi bilo namreč treba vizualne in/ali fonetične podobnosti zaradi pomenskih razlik „nevtralizirati“ v fazi celovite presoje verjetnosti zmede, izvedene na podlagi vseh prvotno opaženih elementov podobnosti in razlik. Ta nevtralizacija naj ne bi mogla biti v tem, da se preprosto prezrejo predhodno ugotovljene podobnosti.

49

Dalje, ne bi naj bilo mogoče izključiti, da bi lahko zgolj fonetična podobnost nasprotujočih si znakov ustvarila verjetnost zmede, katere obstoj naj bi bilo treba preučiti na podlagi celovite presoje te verjetnosti.

50

Nazadnje, celovita presoja verjetnosti zmede naj bi se lahko opustila le, če je izključena vsaka, čeprav majhna, podobnost med nasprotujočima si znakoma, kar pa naj ne bi bilo tako, če je ugotovljena neka stopnja podobnosti glede enega od treh upoštevnih vidikov, in sicer vizualnega, fonetičnega ali pomenskega. Če se ugotovi določena, čeprav majhna, podobnost, naj bi bilo treba opraviti celovito presojo verjetnosti zmede.

51

Družba Equivalenza Manufactory izpodbija utemeljenost tretjega in četrtega dela edinega pritožbenega razloga.

52

V zvezi s tretjim delom pritožbenega razloga družba Equivalenza Manufactory sicer v bistvu sprejema pojasnila EUIPO, povzeta v točki 43 te sodbe, glede metode analize, kot izhaja iz sodbe z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer (C‑342/97, EU:C:1999:323), vendar meni, da je Splošno sodišče v obravnavani zadevi ravnalo v skladu s to metodo. Splošno sodišče naj bi namreč najprej posamično, objektivno in podrobno presodilo stopnjo vizualne, fonetične in pomenske podobnosti nasprotujočih si znakov, preden je nato opravilo celovito presojo njune podobnosti ali analizo verjetnosti zmede, pri čemer je samo v tej zadnji fazi upoštevalo nakupovalne navade upoštevne javnosti.

53

V zvezi s četrtim delom pritožbenega razloga družba Equivalenza Manufactory najprej poudarja, da je za presojo stopnje podobnosti med nasprotujočima si znakoma lahko primerno oceniti pomen, ki ga je treba pripisati vizualnemu, fonetičnemu in pomenskemu vidiku, ob upoštevanju kategorije zadevnih proizvodov in pogojev njihovega trženja. Ti proizvodi, in sicer parfumi, naj bi se pred nakupom vedno ogledali, kot naj bi Splošno sodišče v točki 51 izpodbijane sodbe pravilno opozorilo. Zato naj bi bilo treba vizualnim podobnostim v okviru presoje podobnosti nasprotujočih si znakov v celoti ali celovite presoje verjetnosti zmede pripisati večji pomen.

54

Prvič, družba Equivalenza Manufactory, ki graja nejasnost trditev EUIPO, trdi, da pri metodi, ki jo je uporabilo Splošno sodišče, pravo ni bilo napačno uporabljeno. Splošno sodišče naj bi namreč opravilo dve različni presoji, pri čemer je najprej ugotovilo, da sta nasprotujoča si znaka glede na elemente svoje vizualne podobnosti in različnosti na vizualni ravni različna, nato pa je ugotovilo, da se znaka – ne glede na upoštevane manjše podobnosti – glede na svoje velike razlike na vizualni in pomenski ravni ter ob upoštevanju majhnega vpliva fonetičnega vidika za obravnavano kategorijo proizvodov v celoti razlikujeta.

55

Drugič, družba Equivalenza Manufactory trdi, da iz teleološke razlage točke 46 in naslednjih izpodbijane sodbe izhaja, da je Splošno sodišče opravilo celovito presojo verjetnosti zmede. Splošno sodišče naj bi vsekakor prišlo do enakega sklepa, če bi upoštevalo redke podobnosti med nasprotujočima si znakoma v fazi presoje podobnosti teh znakov v celoti ali pozneje v fazi celovite presoje verjetnosti zmede.

56

EUIPO s tretjim in četrtim delom edinega pritožbenega razloga, ki ju je treba preučiti skupaj, Splošnemu sodišču v bistvu očita, da je uporabilo napačno metodo preverjanja verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. EUIPO tako meni, da Splošno sodišče v fazi presoje podobnosti nasprotujočih si znakov v celoti ni moglo upoštevati načinov trženja zadevnih proizvodov in nevtralizirati podobnosti med tema znakoma, da bi izključilo vsakršno podobnost med navedenima znakoma in opustilo izvedbo celovite presoje verjetnosti zmede.

57

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je treba obstoj verjetnosti zmede v javnosti v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča presojati celovito, ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov obravnavanega primera (sodbi z dne 11. novembra 1997, SABEL, C‑251/95, EU:C:1997:528, točka 22, in z dne 8. maja 2014, Bimbo/UUNT, C‑591/12 P, EU:C:2014:305, točka 20), med katerimi so zlasti stopnja podobnosti med nasprotujočimi si znaki in med zadevnimi proizvodi ali storitvami, ki jih ti znaki označujejo, ter intenzivnost ugleda in stopnja razlikovalnega učinka – svojstvenega ali pridobljenega z uporabo – prejšnje znamke (sodba z dne 24. marca 2011, Ferrero/UUNT, C‑552/09 P, EU:C:2011:177, točka 64).

58

Celovita presoja verjetnosti zmede mora glede vizualne, fonetične ali pomenske podobnosti nasprotujočih si znakov temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti znaki ustvarjajo. Zaznava znakov, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, igra glavno vlogo pri celoviti presoji te verjetnosti. Povprečni potrošnik v zvezi s tem običajno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti (sodbe z dne 11. novembra 1997, SABEL, C‑251/95, EU:C:1997:528, točka 23; z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, EU:C:1999:323, točka 25, in z dne 22. oktobra 2015, BGW, C‑20/14, EU:C:2015:714, točka 35).

59

Ta celovita presoja verjetnosti zmede pomeni določeno medsebojno odvisnost med upoštevanimi dejavniki, zlasti med podobnostjo nasprotujočih si znakov in podobnostjo zadevnih proizvodov ali storitev. Tako se lahko majhna podobnost med zadevnimi proizvodi ali storitvami izravna z večjo podobnostjo med nasprotujočimi si znaki in obratno (sodbi z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, EU:C:1999:323, točka 19, in z dne 18. decembra 2008, Les Éditions Albert René/UUNT, C‑16/06 P, EU:C:2008:739, točka 46 in navedena sodna praksa).

60

Vendar če med prejšnjo znamko in znakom, za katerega se zahteva registracija, ni podobnosti, to, da je prejšnja znamka splošno znana ali da ima ugled, ter enakost oziroma podobnost zadevnih proizvodov ali storitev ne zadostujeta za ugotovitev, da obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (glej v tem smislu sodbi z dne 12. oktobra 2004, Vedial/UUNT, C‑106/03 P, EU:C:2004:611, točka 54, in z dne 2. septembra 2010, Calvin Klein Trademark Trust/UUNT, C‑254/09 P, EU:C:2010:488, točka 53). Enakost ali podobnost nasprotujočih si znakov je namreč nujni pogoj za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, tako da te določbe očitno ni mogoče uporabiti, če Splošno sodišče izključi vsakršno podobnost med nasprotujočima si znakoma. Le v primeru, da med tema znakoma obstaja neka podobnost, čeprav majhna, je naloga tega sodišča, da opravi celovito presojo, zato da ugotovi, ali ne glede na nizko stopnjo podobnosti med tema znakoma zaradi drugih upoštevnih dejavnikov, kot je prepoznavnost ali ugled prejšnje znamke, obstaja verjetnost zmede v zadevni javnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 24. marca 2011, Ferrero/UUNT, C‑552/09 P, EU:C:2011:177, točki 65 in 66 ter navedena sodna praksa).

61

V obravnavani zadevi je Splošno sodišče na podlagi sodne prakse – navedene v prejšnji točki te sodbe, na katero je bilo v bistvu opozorjeno v točki 16 izpodbijane sodbe – v točkah 55 in 56 navedene sodbe presodilo, da nasprotujoča si znaka glede na celoten vtis nista podobna, ker manjka eden od kumulativnih pogojev za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, tako da je odbor za pritožbe s tem, da je ugotovil, da obstaja verjetnost zmede, napačno uporabil pravo.

62

Splošno sodišče je do tega sklepa prišlo na podlagi analize, ki je bila v bistvu izvedena v dveh korakih.

63

Splošno sodišče je najprej v točkah od 26 do 45 izpodbijane sodbe nasprotujoča si znaka primerjalo na vizualni, fonetični in pomenski ravni. V točkah 32, 39 in 45 izpodbijane sodbe je v bistvu ugotovilo, da sta nasprotujoča si znaka na vizualni in pomenski ravni različna, vendar sta si na fonetični ravni srednje podobna.

64

Splošno sodišče je nato v točkah od 46 do 54 izpodbijane sodbe izvedlo presojo podobnosti nasprotujočih si znakov v celoti, ki je predmet teh delov edinega tožbenega razloga.

65

V zvezi s tem je – kot izhaja iz točk 48 in od 51 do 53 te sodbe – menilo, da je glede na pogoje trženja zadevnih proizvodov vizualni vidik nasprotujočih si znakov, – z vidika katerega sta ta znaka različna, pomembnejši pri presoji celotnega vtisa, ki ga ta znaka ustvarita, kot fonetični in pomenski vidik navedenih znakov. Poleg tega je Splošno sodišče v točki 54 navedene sodbe navedlo, da sta nasprotujoča si znaka na pomenski ravni različna, ker sta v znaku, za katerega se zahteva registracija, prisotna elementa „black“ in „by equivalenza“.

66

Zato iz izpodbijane sodbe izhaja, da je Splošno sodišče opustilo izvedbo celovite presoje verjetnosti zmede, ker si nasprotujoča si znaka glede na celotni vtis nista bila podobna. Namreč, na podlagi presoje podobnosti teh znakov v celoti je Splošno sodišče v bistvu ugotovilo, da si ta znaka kljub srednji fonetični podobnosti zaradi svojih vizualnih razlik, ki prevladujejo z vidika pogojev trženja, in pomenskih razlik nista podobna.

67

Pri tej presoji je bilo pravo napačno uporabljeno.

68

Prvič, v zvezi s tem je treba spomniti, da je Sodišče razsodilo, da je za presojo stopnje podobnosti med zadevnima znamkama treba določiti njuno stopnjo vizualne, fonetične in pomenske podobnosti ter glede na okoliščine primera presoditi pomen, ki ga je treba pripisati tem različnim elementom, ob upoštevanju razreda zadevnih proizvodov ali storitev in okoliščin, v katerih se tržijo (sodbi z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, EU:C:1999:323, točka 27, in z dne 12. junija 2007, Shad/UUNT, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 36).

69

Kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah od 53 do 55 sklepnih predlogov, so sodišča Unije to sodno prakso sicer res različno uporabljala, v tem smislu, da so se pogoji trženja, odvisno od primera, lahko upoštevali v fazi presoje podobnosti nasprotujočih si znakov ali v fazi celovite presoje verjetnosti zmede.

70

Vendar je treba pojasniti, da čeprav so pogoji trženja upoštevni dejavnik pri uporabi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, jih je treba upoštevati v fazi celovite presoje verjetnosti zmede, in ne v fazi presoje podobnosti nasprotujočih si znakov.

71

Kot je namreč generalni pravobranilec navedel v točkah 69, 73 in 74 sklepnih predlogov, presoja podobnosti nasprotujočih si znakov, ki je le ena od faz preverjanja verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, vključuje primerjavo nasprotujočih si znakov, da bi se ugotovilo, ali je med tema znakoma na kateri koli ravni – vizualni, fonetični in pomenski – neka stopnja podobnosti. Čeprav mora ta primerjava temeljiti na celotnem vtisu, ki ga navedena znaka pustita v spominu upoštevne javnosti, jo je vendarle treba izvesti ob upoštevanju bistvenih lastnosti nasprotujočih si znakov (glej po analogiji sodbo z dne 2. septembra 2010, Calvin Klein Trademark Trust/UUNT, C‑254/09 P, EU:C:2010:488, točka 46).

72

Kot pravilno navaja EUIPO, pa bi upoštevanje pogojev trženja proizvodov ali storitev, zajetih z nasprotujočima si znakoma, pri primerjavi teh znakov lahko privedlo do absurdnega rezultata, da bi bilo mogoče ista znaka opredeliti kot podobna ali različna glede na proizvode in storitve, na katere se nanašata, ter glede na okoliščine, v katerih se ti proizvodi in storitve tržijo.

73

Iz navedenega izhaja, da je Splošno sodišče s tem, da je v točkah od 48 do 53 in 55 izpodbijane sodbe pogoje trženja zadevnih proizvodov upoštevalo v fazi presoje podobnosti nasprotujočih si znakov v celoti, in s tem, da je zaradi teh pogojev vizualnim razlikam med tema znakoma dalo prednost pred fonetičnimi podobnostmi, napačno uporabilo pravo.

74

Drugič, ker je Splošno sodišče v fazi presoje podobnosti nasprotujočih si znakov v celoti izpostavilo tudi njuno pomensko različnost, je treba opozoriti, da v skladu s sodno prakso Sodišča celovita presoja verjetnosti zmede vključuje to, da lahko pomenske razlike med nasprotujočima si znakoma nevtralizirajo fonetične in vizualne podobnosti med njima, če ima z vidika upoštevne javnosti vsaj eden od njiju jasen in določen pomen, tako da ga lahko ta javnost neposredno razume (sodba z dne 18. Decembra 2008, Les Éditions Albert René/UUNT, C‑16/06, EU:C:2008:739, točka 98; glej v tem smislu tudi sodbi z dne 12. januarja 2006, Ruiz-Picasso in drugi/UUNT, C‑361/04 P, EU:C:2006:25, točka 20, in z dne 23. marca 2006, Mülhens/UUNT, C‑206/04 P, EU:C:2006:194, točka 35).

75

V zvezi s tem je Sodišče v točki 44 sodbe z dne 5. oktobra 2017, Wolf Oil/EUIPO (C‑437/16 P, neobjavljena, EU:C:2017:737), presodilo, da je presoja pogojev za tako nevtralizacijo del presoje podobnosti nasprotujočih si znakov po presoji stopnje podobnosti na vizualni, fonetični in pomenski ravni. Vendar je treba pojasniti, da je ta preudarek neločljivo povezan z izjemnim primerom, v katerem ima z vidika upoštevne javnosti vsaj eden od nasprotujočih si znakov jasen in določen pomen, ki ga lahko ta javnost neposredno dojame. Iz tega sledi, da samo, če so ti pogoji izpolnjeni, lahko Splošno sodišče v skladu s sodno prakso, navedeno v prejšnji točki te sodbe, opusti celovito presojo verjetnosti zmede iz razloga, da zaradi pomenskih razlik med nasprotujočima si znakoma ter jasnega in določenega pomena – vsaj enega od teh znakov – ki ga lahko upoštevna javnost neposredno dojame, ta znaka ustvarjata različen celotni vtis, čeprav med njima obstajajo nekateri elementi podobnosti na vizualni ali fonetični ravni.

76

Če nobeden od nasprotujočih si znakov nima takega jasnega in določenega pomena, ki ga lahko upoštevna javnost neposredno dojame, pa Splošno sodišče ne more nevtralizacije opraviti tako, da opusti celovito analizo verjetnosti zmede. V takem primeru mora to sodišče izvesti celovito analizo verjetnosti zmede ter pri tem upoštevati vse elemente podobnosti in razlik enako kot vse druge upoštevne elemente – kot sta stopnja pozornosti upoštevne javnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 12. januarja 2006, Ruiz-Picasso in drugi/UUNT, C‑361/04 P, EU:C:2006:25, točki 21 in 23) ali stopnja razlikovalnega učinka prejšnje znamke.

77

Iz tega sledi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je v točkah 54 in 55 izpodbijane sodbe želelo nevtralizirati podobnost nasprotujočih si znakov na fonetični ravni glede na njuno pomensko različnost in opustilo celovito analizo verjetnosti zmede, čeprav nikakor ni ugotovilo niti preverilo, ali ima v obravnavanem primeru v upoštevni javnosti vsaj eden od zadevnih znakov jasen in določen pomen, tako da ga lahko ta javnost neposredno razume.

78

Iz vsega navedenega izhaja, da je treba ugoditi tretjemu in četrtemu delu edinega pritožbenega razloga, ne da bi bilo treba preučiti druge trditve, ki jih je EUIPO navedel v zvezi z domnevno dvojno nevtralizacijo vizualnih podobnosti med nasprotujočima si znakoma.

79

Zato je treba ob upoštevanju ugotovitev iz točk 30 in 78 te sodbe izpodbijano sodbo razveljaviti.

80

V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče ob razveljavitvi odločitve Splošnega sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje. Tako je v obravnavani zadevi.

81

Družba Equivalenza Manufactory v podporo svojim predlogom za razveljavitev sporne odločbe trdi, da je odbor za pritožbe storil napake pri presoji v fazi primerjave nasprotujočih si znakov na vizualni, fonetični in pomenski ravni, kar je privedlo do napak pri celoviti presoji verjetnosti zmede.

82

Prvič, glede primerjave nasprotujočih si znakov družba Equivalenza Manufactory trdi, da je odbor za pritožbe napačno presodil, da sta si ta znaka na vizualni ravni podobna. Ta odbor naj bi v bistvu znak, za katerega se zahteva registracija, napačno omejil na besedni element „label“, in sicer, natančneje, na pet črk, ki ga sestavljajo, pri tem pa ni upošteval vrednosti in razlikovalnega učinka njegovih drugih besednih in figurativnih elementov.

83

Ker naj bi imela nasprotujoča si znaka različno intonacijo in ritem, naj bi na fonetični ravni ustvarjala očitno različen zvok.

84

Na pomenski ravni naj bi bili besedi „label“ in „black“ običajni besedi angleškega jezika, ki ga upoštevni potrošniki razumejo, medtem ko naj beseda „labell“ ne bi imela nobenega pomena in naj bi se tako štela za domišljijsko besedo. Čeprav je odbor za pritožbe pravilno ocenil, da sta bila ta znaka s tega vidika različna, pa naj tej razliki ne bi pripisal zadostnega pomena v okviru primerjave navedenih znakov.

85

Drugič, glede celovite presoje verjetnosti zmede družba Equivalenza Manufactory trdi, da so razlike med nasprotujočima si znakoma pomembnejše od njunih podobnih elementov. Številni parfumi naj bi se tržili pod znaki, ki vsebujejo besedni element „label“, tako da naj bi upoštevna javnost lahko ta izraz prepoznala. To naj bi potrjeval seznam znamk, ki ga je predložila družba Equivalenza Manufactory. Upoštevati naj bi bilo treba okoliščino, da se parfumi vedno kupujejo tako, da jih kupec vidi. Glede na razlike med vizualnimi elementi nasprotujočih si znakov, ki so figurativni znaki, naj ne bi bilo mogoče šteti, da bi se znak, za katerega se zahteva registracija, zaznaval kot različica prejšnje znamke.

86

EUIPO vse te trditve prereka.

87

Najprej je treba opozoriti, da med strankama ni sporno, da upoštevno javnost sestavlja širša javnost Češke republike, Madžarske, Poljske in Slovenije, ki izkazuje povprečno stopnjo pozornosti. Med strankama tudi ni sporno, da so zadevni proizvodi enaki.

88

Glede primerjave nasprotujočih si znakov je odbor za pritožbe v točkah od 24 do 28 sporne odločbe menil, da sta si ta znaka na vizualni in fonetični ravni srednje podobna in da sta si, ker upoštevna javnost razume pridevnik „black“, na pomenski ravni različna.

89

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je znak, za katerega se zahteva registracija, figurativni znak, ki vsebuje besedni element „black label“, napisan z velikimi belimi črkami na sredini štirikotne geometrijske oblike črne barve, nad katero sta dva stilizirana lista. V spodnjem delu tega znaka sta besedi „by equivalenza“, zapisani v diagonali v manjši pisavi črne barve na beli podlagi. Figurativni elementi navedenega znaka in stilizacija besednih elementov tega znaka so relativno enostavni. Besedni element „black label“ je glede na njegov osrednji položaj in velikost prevladujoč element tega znaka, ker bo še posebej pritegnil pozornost potrošnika. Ta element je videti kot celota, v kateri je pridevnik „black“ poudarjen s tem, da je na začetku navedenega elementa napisan s krepkimi črkami.

90

Prejšnja znamka vsebuje besedni element „labell“, napisan z velikimi belimi črkami v ovalu modre barve. Njena ovalna oblika, barva in uporabljena pisava niso zelo izvirni. Položaj besede „labell“ v središču te oblike in kontrast črk bele barve na modri podlagi poudarita besedni element „labell“.

91

Prvič, razvidno je torej, da je nasprotujočima si znakoma na vizualni ravni skupno to, da imata pet črk, in sicer „l“, „a“, „b“, „e“ in „l“, ki so pisane z velikimi črkami bele barve in v običajni pisavi na temnejši podlagi. Te črke predstavljajo enega od besednih elementov znaka, za katerega se zahteva registracija, ter prvih pet črk edinega in prevladujočega besednega elementa – sestavljenega iz skupaj šestih črk – prejšnje znamke.

92

Nasprotujoča si znaka pa se na eni strani razlikujeta po barvah in grafičnih elementih. Ti elementi zaradi svoje velikosti zasedajo pomembno mesto v vizualnem vtisu teh znakov. Poleg tega so štirikotna oblika in dva stilizirana lista znaka, za katerega se zahteva registracija, sami po sebi sicer razmeroma enostavni, vendar njihova kombinacija pomembno vpliva na vizualni vtis tega znaka.

93

Na drugi strani se navedena znaka razlikujeta zaradi prisotnosti besede „black“ in besed „by equivalenza“ v znaku, za katerega se zahteva registracija. Čeprav zadnjenavedeni besedi v znaku, za katerega se zahteva registracija, zavzemata sekundarno mesto, pa je prva poudarjena s krepkimi črkami in osrednjim položajem.

94

Glede na elemente, navedene v točkah od 89 do 93 te sodbe, je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da nasprotujoča si znaka izkazujeta srednjo stopnjo podobnosti na vizualni ravni.

95

Drugič, nasprotujočima si znakoma je na fonetični ravni skupna beseda „label“ ali „labell“, ki jo bo upoštevna javnost izgovarjala enako. Razlikujeta pa se v tem, da je prejšnja znamka sestavljena samo iz besede „labell“, ki ima dva zloga, znak, za katerega se zahteva registracija, pa je sestavljen iz štirih besed in vsebuje skupaj devet zlogov. Vendar je treba ugotoviti – tako kot je ugotovil že odbor za pritožbe – da je verjetno, da potrošniki ne bodo izgovarjali besed „by equivalenza“, ker ti v znaku, za katerega se zahteva registracija, zavzemata sekundarni položaj, in da bodo glede na dolžino štirih besed potrošniki skrajševali izraz „black label by equivalenza“ tako, da bodo izgovarjali samo prvi dve besedi, ki ju vsebuje.

96

Odbor za pritožbe torej s tem, da je ugotovil, da sta si nasprotujoča si znaka srednje fonetično podobna, ni storil napake pri presoji.

97

Tretjič, na pomenski ravni je treba poudariti, da ni dokazano, da upoštevna javnost razume pomen angleške besede „label“, tako da je treba šteti, da se bo prejšnja znamka dojemala kot sestavljena iz domišljijske besede, ki nima pomena. Nasprotno pa upoštevna javnost pridevnik „black“, ki je osnovna beseda angleškega jezika, razume kot besedo, ki opisuje barvo, prav tako pa bo lahko razumela besedo „by equivalenza“ kot označbo, da zadevni proizvodi izvirajo iz družbe Equivalenza Manufactory.

98

Glede na navedeno je razvidno, da imata nasprotujoča si znaka srednjo stopnjo vizualne in fonetične podobnosti ter da se razlikujeta na pomenski ravni.

99

Ker družba Equivalenza Manufactory trdi, da pomenske razlike med nasprotujočima si znakoma lahko nevtralizirajo podobnosti med njima, zadostuje navesti, da se v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 74 te sodbe, za tako nevtralizacijo zahteva, da ima v upoštevni javnosti vsaj eden od zadevnih znakov jasen in določen pomen, tako da ga lahko ta javnost neposredno razume. Glede na ugotovitve iz točke 97 te sodbe pa v obravnavanem primeru ni tako.

100

Glede celovite presoje verjetnosti zmede je treba poudariti, da – kot je odbor za pritožbe navedel v točki 29 sporne odločbe – ni sporno, da ima prejšnja znamka povprečen razlikovalni učinek. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da upoštevna javnost izkazuje povprečno stopnjo pozornosti in da so proizvodi, zajeti z nasprotujočima si znakoma, enaki.

101

Glede na te elemente je odbor za pritožbe v točki 32 sporne odločbe pravilno ugotovil, da v upoštevni javnosti obstaja verjetnost zmede med nasprotujočima si znakoma.

102

Zgolj prisotnost besed „black“ in „by equivalenza“ v znaku, za katerega se zahteva registracija, ne zadostuje za izključitev takega tveganja. Namreč, po eni strani je iz razlogov, navedenih v točkah od 89 do 96 te sodbe, razvidno, da sta nasprotujoča si znaka kljub prisotnosti teh besed na vizualni in fonetični ravni srednje podobna, kar je pri tej celoviti presoji verjetnosti zmede ustrezno upoštevano. Po drugi strani je pridevnik „black“ zgolj opisen pojem za osnovno barvo, besedi „by equivalenza“ pa v prejšnji znamki nimata ustreznika.

103

Glede na vse navedeno je treba zavrniti edini tožbeni razlog družbe Equivalenza Manufactory in posledično tožbo zavrniti.

104

Sodišče v skladu s členom 184(2) Poslovnika Sodišča odloči o stroških, če je pritožba utemeljena, in samo dokončno odloči v sporu. V skladu s členom 138(1) tega poslovnika, ki se na podlagi njegovega člena 184(1) uporablja za pritožbeni postopek, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

105

Ker je EUIPO v obravnavanem primeru predlagal, naj se družbi Equivalenza Manufactory naloži plačilo stroškov, in ker ta s pritožbenimi razlogi ni uspela, se ji naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške EUIPO v zvezi s postopkom na prvi stopnji v zadevi T‑6/17 in pritožbenim postopkom.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: