–

za Grup Servicii Petroliere SA A.-M. Iordache, D. Dascălu in A. Iancu, avocați,

–

za romunsko vlado C. Canţăr, C.-M. Florescu in E. Gane, agenti,

–

za belgijsko vlado J.-C. Halleux in P. Cottin, agenta,

–

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z G. De Bellisom, avvocato dello Stato,

–

za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in A. Armenia, agentki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 148(a) in (c) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Grup Servicii Petroliere SA, družbo s sedežem v Romuniji, in davčnimi organi te države članice glede zavrnitve oprostitve davka na dodano vrednost (DDV) na dobavo treh plavajočih vrtalnih ploščadi na morju malteškim družbam s strani zgoraj navedene družbe.

3

Člen 15 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 92/111/EGS z dne 14. decembra 1992 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 224) (v nadaljevanju: Šesta direktiva), naslovljen „Oprostitve pri izvozu in podobnih transakcijah ter pri mednarodnem prevozu“, je določal:

„Brez vpliva na druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotovitve pravilne in enostavne uporabe takšnih oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab, oprostijo:

[…]

[…]“

4

Šesta direktiva je bila razveljavljena in nadomeščena z Direktivo o DDV, ki je začela veljati 1. januarja 2007.

5

Naslov IX Direktive o DDV, „Oprostitve“, vsebuje deset poglavij. Člen 131 te direktive, ki je edini člen iz naslova IX, poglavje 1, te direktive, naslovljen „Splošne določbe“, določa:

„Oprostitve iz poglavij 2 do 9 se uporabljajo brez vpliva na druge določbe Skupnosti in pod pogoji, ki jih določijo države članice zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe teh oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih davčnih utaj, izogibanja in zlorab.“

6

Člen 148 Direktive o DDV iz naslova IX, poglavje 7, te direktive, naslovljen „Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom“, določa:

„Države članice oprostijo naslednje transakcije:

[…]

[…]“

7

Člen 143(1) Legea nr. 571/2003 privind Codul fiscal (zakon št. 571/2003 o davčnem zakoniku) v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja (v nadaljevanju: davčni zakonik), določa:

„Oprostitev davka velja:

[…]

8

Člen 23 Ordonanța Guvernului nr. 42/1997 privind transportul maritim și pe căile navigabile interioare (vladna uredba št. 42/1997 o pomorskem prometu in prometu po celinskih plovnih poteh) določa:

„Za namene te vladne uredbe za plovila veljajo:

9

Točka 1 decizia No 3/2015 a Comisiei fiscale centrale (odločba centralne davčne komisije št. 3/2015) določa:

„Med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2013: pri plovilih za morske plovne poti, ki se uporabljajo za mednarodni prevoz oseb in/ali blaga, ribolov ali katero koli drugo pomorsko gospodarsko dejavnost, se uporabljajo oprostitve DDV iz člena 143(1)(h) [davčnega zakonika], če se plovilo dejansko in pretežno uporablja za plovbo na morju. Za določitev, ali se plovilo dejansko in pretežno uporablja na morju, ni mogoče upoštevati le objektivnih meril, kot sta dolžina ali tonaža plovila, ki pa se lahko uporabijo za to, da se s področja uporabe oprostitev izključijo plovila, ki nikakor ne izpolnjujejo pogojev iz člena 143(1)(h) davčnega zakonika oziroma ki niso primerna za plovbo na morju. […]

Pojem plovbe ‚na morju‘ v smislu Direktive [2006/112] in člena 143(1)(h) davčnega zakonika vključuje kateri koli del morja zunaj teritorialnih voda katere koli države, ki je 12 navtičnih milj od meje, merjeno od temeljnih črt, ki so določene v skladu z mednarodnim pomorskim pravom (Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu, sklenjena 10. decembra 1982 v Montego Bayu).“

10

Maja 2008 je družba Grup Servicii Petroliere malteškim kupcem prodala tri plavajoče vrtalne ploščadi na Črnem morju za skupni znesek 96 milijonov ameriških dolarjev (USD) (približno 82 milijonov EUR). Za dobavo teh ploščadi je ta družba izdala račune v skladu z ureditvijo oprostitve DDV, ki je določena v členu 148(c) Direktive o DDV in v členu 143(1)(h) davčnega zakonika. Ta družba je v letu 2008 te ploščadi kot najemnica še naprej uporabljala v Črnem morju.

11

Leta 2016 so romunski davčni organi izdali odločbo o odmeri DDV, ki ni bil plačan iz naslova te dobave, s katero je bilo družbi Grup Servicii Petroliere naloženo dodatno plačilo zneska 113 milijonov romunskih levov (RON) (približno 25 milijonov EUR), skupaj z obrestmi in zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi te odločbe je med drugim navedeno:

12

Ker je bila upravna pritožba zoper to odločbo zavrnjena, je družba Grup Servicii Petroliere vložila tožbo pri Curtea de Apel Bucureşti (pritožbeno sodišče v Bukarešti, Romunija).

13

Iz predložitvene odločbe izhaja, da ta družba v tožbi v bistvu trdi, da so romunski davčni organi nezakonito omejili obseg oprostitve, določene v členu 148(a) in (c) Direktive o DDV, ker so zahtevali, da se pri tej oprostitvi ne zahteva le, da se plovila, ki se uporabljajo v komercialne ali industrijske namene, „uporabljajo“ na odprtem morju, ampak tudi, da „plujejo“ na odprtem morju.

14

Kljub sodni praksi Sodišča v zvezi z razlago člena 148(a) in (c) Direktive o DDV predložitveno sodišče meni, da je za določitev tega, ali se oprostitev iz postopka v glavni stvari uporablja za dobavo plavajoče vrtalne ploščadi na morju, najprej treba preučiti vprašanje, ali ta ploščad spada v pojem „plovila“ v smislu člena 148(a) te direktive. Na drugem mestu in če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, to sodišče sprašuje, ali za oprostitev iz člena 148(a) in (c) Direktive o DDV velja pogoj, da plovba na odprtem morju dejansko prevladuje nad dejavnostjo vrtanja.

15

V teh okoliščinah je Curtea de Apel București (pritožbeno sodišče v Bukarešti) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

16

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 148(a) in (c) Direktive o DDV razlagati tako, da se izraz „plovila za plovbo na odprtem morju“ iz tega člena uporablja za dobavo plavajočih objektov, kot so plavajoče vrtalne ploščadi, kakršne so te v postopku v glavni stvari, ki se pretežno uporabljajo v mirujočem stanju za črpanje iz nahajališč ogljikovodikov na morju.

17

Uvodoma je treba spomniti, da za dobave, za katere je določena oprostitev v členu 148(c) Direktive o DDV, velja pogoj, da so njihov predmet plovila za plovbo po odprtem morju, ki opravljajo prevoz potnikov za plačilo, in plovila, namenjena opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti v smislu člena 148(a) te direktive.

18

Kot je Sodišče že presodilo, ima člen 148(a) Direktive o DDV isto besedilo kot člen 15, točka 4(a), Šeste direktive, ki ga je Direktiva o DDV razveljavila in nadomestila. Zato sodna praksa v zvezi s to določbo Šeste direktive ostaja upoštevna za razlago člena 148(a) Direktive o DDV (sodba z dne 3. septembra 2015, Fast Bunkering Klaipėda, C‑526/13, EU:C:2015:536, točki 24 in 25).

19

Zato je Sodišče iz tega sklepalo, da so tako kot oprostitve, ki so določene v Šesti direktivi, oprostitve iz člena 148 Direktive o DDV samostojni pojmi prava Unije, ki jih je zato treba po vsej Evropski uniji razlagati in uporabljati enotno (sodba z dne 3. septembra 2015, Fast Bunkering Klaipėda, C‑526/13, EU:C:2015:536, točka 41 in navedena sodna praksa), kar zahteva, da oprostitev DDV za določeno transakcijo ne more biti odvisna tega, kako je opredeljena v nacionalnem pravu (glej v tem smislu med drugim sodbo z dne 18. oktobra 2007, Navicon, C‑97/06, EU:C:2007:609, točka 28).

20

Poleg tega je treba te oprostitve, ker pomenijo izjemo od splošnega načela, v skladu s katerim se za vsako dobavo blaga in storitev, ki jo davčni zavezanec opravi proti plačilu, naloži DDV, razlagati ozko (glej v tem smislu sodbi z dne 14. septembra 2006, Elmeka, od C‑181/04 do C‑183/04, EU:C:2006:563, točka 15, in z dne 21. marca 2013, Komisija/Francija, C‑197/12, neobjavljena, EU:C:2013:202, točka 30).

21

Spomniti je treba tudi, da je Sodišče že presodilo, da se pogoj glede povezanosti s plovbo po odprtem morju, ki je določen s členom 15(4)(a) Šeste direktive, ne uporablja le za plovila, ki zagotavljajo prevoz potnikov za plačilo, ampak tudi za tista, ki so namenjena opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, ki so zdaj vsa našteta v členu 148(a) Direktive o DDV (glej v tem smislu sodbi z dne 14. septembra 2006, Elmeka, od C‑181/04 do C‑183/04, EU:C:2006:563, točke od 14 do 16, in z dne 21. marca 2013, Komisija/Francija, C‑197/12, neobjavljena, EU:C:2013:202, točka 32).

22

Izraz „plovila za plovbo na odprtem morju“ iz člena 148(a) Direktive o DDV je treba razlagati glede na te ugotovitve, in če ne obstaja opredelitev tega izraza ali besed, ki ga sestavljajo, glede na besedilo te določbe in glede na sobesedilo, v katero spada, ter glede na cilje ureditve, katere del je (glej v tem smislu med drugim sodbo z dne 18. oktobra 2007, Navicon, C‑97/06, EU:C:2007:609, točka 24).

23

V zvezi s tem, ne da bi bilo treba v okviru te zadeve odločati o pojmu „odprto morje“, katerega opredelitev se je razvila v mednarodnem pravu, niti o tehničnih značilnostih, ki jih mora izpolnjevati plovilo, da ga je mogoče obravnavati, kot da je namenjeno za plovbo po odprtem morju, je treba najprej navesti, da izraz „plovila za plovbo“ iz člena 148(a) Direktive o DDV nujno zahteva, da se zadevni plavajoči objekti uporabljajo za plovbo. Plovilo je mogoče obravnavati, kot da je „namenjeno“ za plovbo, le, če se vsaj v glavnem ali pretežno uporablja za premikanje v morskem prostoru.

24

Ta razlaga je glede besedila podprta z različnimi jezikovnimi različicami tega člena 148(a), v katerih ni uporabljen izraz „namenjeni za“, ampak na splošno pretekli deležnik glagola „uporabljati“, kot v češki („užívaných“), angleški („used“), romunski („ utilizate“), finski („käytettävät“) in švedski različici („används“).

25

Na drugem mestu, glede cilja ureditve, v katero spada oprostitev, ki je določena v členu 148(a) Direktive o DDV, je Sodišče že presodilo, da iz besedila naslova IX, poglavje 7, te direktive izhaja, da se želi s tem ciljem spodbujati mednarodni promet (glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2017, A, C‑33/16, EU:C:2017:339, točka 37). V tem okviru je dobava plovil za plovbo na odprtem morju oproščena DDV na podlagi člena 148(a) in (c) Direktive o DDV, če so navedena plovila namenjena za plovbo po odprtem morju. Tako ta cilj podpira razlago iz točke 23 te sodbe, da je plavajoči objekt mogoče opredeliti kot „plovilo za plovbo na odprtem morju“ le, če se vsaj načeloma ali pretežno uporablja za premikanje po morju.

26

Uresničevanju tega cilja ne nasprotuje to, da je mogoče na primer na področjih okolja ali trošarin pojma „plovila“ ali „plovba“, če je to potrebno, različno razlagati. Če obstaja taka razlika v razlagi, je namreč treba le ugotoviti, da ureditev Unije, ki je bila sprejeta na teh področjih, uresničuje drugačne cilje od tistih, ki se nanašajo na oprostitve, določene v členu 148(a) in (c) Direktive o DDV.

27

Na tretjem in zadnjem mestu je razlaga člena 148(a) in (c) Direktive o DDV, ki omejuje njegov obseg na plavajoče objekte, ki se v glavnem uporabljajo za premikanje po morju, v skladu s sobesedilom te določbe, in sicer ureditvijo oprostitev DDV, ki jih je treba, kot je bilo to navedeno v točki 20 te sodbe, razlagati ozko.

28

V obravnavanem primeru, kot je v bistvu navedel generalni pravobranilec v točkah 24 in 25 sklepnih predlogov, ni sporno, da so plavajoče vrtalne ploščadi na morju, ki so bile predmet dobave v postopku v glavni stvari, mobilni objekti za vrtanje na morju, ki jih sestavljajo plavajoči pontonski most, opremljen z več premičnimi nogami, ki se med vlečenjem do predvidenega mesta vrtanja dvignejo, in ki je v položaju vrtanja postavljen več deset metrov nad morsko gladino s temi nogami, ki imajo podporo na morskem dnu, da se statična ploščad stabilizira.

29

Glede na te lastnosti se izkaže, da se plavajoče vrtalne ploščadi na morju iz postopka v glavni stvari ne uporabljajo v glavnem za plovbo, kar mora preveriti predložitveno sodišče, zato teh plavajočih objektov ni mogoče opredeliti kot objekte, „namenjene za plovbo“, v smislu člena 148(a) Direktive o DDV. Nasprotno, kot sta navedli romunska vlada in Evropska komisija ter s pridržkom preveritve predložitvenega sodišča, je glavni namen teh ploščadi, da v mirujočem položaju črpajo ogljikovodike iz morja.

30

Glede na zgoraj navedeno je treba na zastavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 148(a) in (c) Direktive o DDV razlagati tako, da se izraz „plovila za plovbo na odprtem morju“ iz tega člena ne uporablja za dobavo plavajočih objektov, kot so plavajoče vrtalne ploščadi na morju, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, ki se pretežno uporabljajo v položaju mirovanja za črpanje ogljikovodikov iz morja.

31

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Člen 148(a) in (c) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da se izraz „plovila za plovbo na odprtem morju“ iz tega člena ne uporablja za dobavo plavajočih objektov, kot so plavajoče vrtalne ploščadi na morju, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, ki se pretežno uporabljajo v položaju mirovanja za črpanje ogljikovodikov iz morja.