–

za B. S. T. Grzejszczak, adwokat,

–

za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

–

za grško vlado M. Tassopoulou, A. Dimitrakopoulou in I. Kotsoni, agentke,

–

za Evropsko komisijo C. Perrin in M. Siekierzyńska, agentki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2 Direktive Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 206) v povezavi s Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382) v različici, ki izhaja iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2587/91 z dne 26. julija 1991 (UL 1991, L 259, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru kazenskega postopka, uvedenega zoper osebo B. S., ker naj bi ta poljski davčni upravi med drugim predložila napačne podatke, zaradi česar so bile znižane trošarine, za plačilo katerih je bila zavezana.

3

Člen 2 Direktive 92/83 določa:

„Za namen te direktive pomeni izraz ‚pivo‘ vsak izdelek iz tarifne oznake KN 2203 ali vsak izdelek, ki vsebuje mešanico piva in brezalkoholnih pijač, ki se uvršča v tarifno oznako KN 2206, v obeh primerih z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 % vol.“

4

Člen 26 te direktive določa:

„Sklicevanje na tarifne oznake KN v tej direktivi pomeni sklicevanje na različico kombinirane nomenklature, veljavno ob sprejetju te direktive.“

5

Člen 12 Uredbe št. 2658/87 določa, da Evropska komisija vsako leto z uredbo sprejme dokončno različico kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN), skupaj z ustreznimi avtonomnimi in konvencionalnimi stopnjami dajatev skupne carinske tarife, kakor izhaja iz ukrepov, ki jih sprejme Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se objavi v Uradnem listu Evropske unije najpozneje 31. oktobra in se začne uporabljati 1. januarja naslednjega leta.

6

V skladu s členom 26 Direktive 92/83 se za dejansko stanje v postopku v glavni stvari uporablja različica KN, ki izhaja iz Priloge I k Uredbi št. 2658/87 v različici, ki izhaja iz Uredbe št. 2587/91.

7

Drugi del KN vsebuje poglavje 22, naslovljeno „Pijače, alkoholne tekočine in kis“, ki zajema tarifni številki 2203 in 2206 te nomenklature.

8

Tarifna številka 2203 se glasi:

9

Tarifna številka 2206 se glasi:

10

Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO), je bil vzpostavljen s konvencijo o vzpostavitvi navedenega sveta, sklenjeno 15. decembra 1950 v Bruslju. Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) je pripravila SCO, vzpostavljen pa je bil z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno 14. junija 1983 v Bruslju, ki je bila skupaj s svojim Protokolom o spremembah te konvencije z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288). KN povzema tarifne številke in šestmestne podštevilke HS. Njej lastni sta le sedma in osma številka, ki označujeta pododdelke.

11

Pojasnjevalne opombe k HS so izdelane v okviru SCO v skladu z določbami zadnjenavedene konvencije o HS in so objavljene v dveh uradnih jezikih SCO, in sicer v francoščini in angleščini.

12

Pojasnjevalna opomba k HS v zvezi s tarifno številko 2203 v francoski različici določa:

„La bière est une boisson alcoolique qui s’obtient par la fermentation du moût préparé avec du malt d’orge ou de froment, qu’on a fait bouillir en présence d’eau avec généralement du houblon. Certaines quantités de céréales non maltées (maïs et riz, par exemple) peuvent éventuellement être utilisées pour la préparation du moût. L’addition de houblon a pour effet de développer des principes amers et aromatiques et de permettre une meilleure conservation du produit. Elle est parfois aromatisée en cours de fermentation à l’aide de cerises ou d’autres produits.

On ajoute parfois à la bière des sucres, des colorants, du dioxyde de carbone ou encore d’autres substances.

Selon les procédés de fermentation employés, on peut avoir: les bières de fermentation basse, obtenues à basse température avec des levures dites basses et des bières de fermentation haute obtenues à une température plus élevée avec des levures dites hautes.

Les bières peuvent être claires ou foncées, douces ou amères, légères ou fortes; elles se présentent ordinairement en fûts, en bouteilles ou en boîtes hermétiquement closes et peuvent aussi être commercialisées sous les appellations de ‚ale‘, ‚stout‘, etc.

Cette position comprend également les bières concentrées qui sont préparées en concentrant dans le vide, jusqu’à 1/5 ou 1/6 de leur volume, des bières, en général peu alcooliques, mais très riches en extrait de malt.

N’entrent pas dans cette position:

13

Ista pojasnjevalna opomba v angleški različici določa:

„Beer is an alcoholic beverage obtained by fermenting a liquor (wort) prepared from malted cereals (most commonly barley or wheat), water and (usually) hops. Certain quantities of non–malted cereals (e.g., maize (corn) or rice) may also be used for the preparation of the liquor (wort). The addition of hops imparts a bitter and aromatic flavour and improves the keeping qualities. Cherries or other flavouring substances are sometimes added during fermentation.

Sugar (particularly glucose), colouring matter, carbon dioxide and other substances may also be added.

According to the fermenting process employed, the products may be bottom fermentation beer, obtained at a low temperature with bottom yeasts, or top fermentation beer, obtained at a higher temperature with top yeasts.

Beer may be pale or dark, sweet or bitter, mild or strong. It may be put up in barrels, bottles or in airtight tins and may be marketed as ale, stout, etc.

This heading also covers concentrated beer prepared by vacuum–condensing beer of low alcoholic strength (but with a high content of malt extract) to between one fifth and one sixth of its original volume.

The heading does not cover:

14

Člen 94 Ustawa o podatku akcyzowym (zakon o trošarinah) z dne 6. decembra 2008 (Dz. U. 2009, št. 3, pozicija 11) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o trošarinah), določa:

„1.   V tem zakonu je pivo opredeljeno kot vsak proizvod iz tarifne oznake KN 220300 ali vsak proizvod, ki vsebuje mešanico piva in brezalkoholnih pijač ter ki se uvršča v tarifno oznako KN 220600, v obeh primerih z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 % vol.

[…]

4.   Trošarina za pivo znaša 7,79 [poljskega zlota (PLN) (približno 1,8 EUR)] za vsako stopnjo Plato na hektoliter končnega proizvoda.“

15

Člen 96(4) tega zakona določa:

„Trošarinske stopnje za fermentirane pijače so:

16

Oseba B. S. je od maja 2011 do maja 2013 proizvajala alkoholno pijačo, ki je bila po njenih navedbah mešanica piva in brezalkoholnih pijač. Sto hektolitrov pivine, ki je osnova za vmesni proizvod, ki ga je opredelila kot pivo, je pridobljenih iz 134,9 litra izvlečka slada, 1708,2 litra glukoznega sirupa, 9 litrov citronske kisline ter 2,4 litra amonijevega fosfata, hranil in vode.

17

Oseba B. S. je od 29. junija 2011 do 26. junija 2013 pristojnemu carinskemu uradu vsak mesec poslala obračun trošarine, pri čemer je pijačo, ki jo je izdelovala, opredelila kot mešanico „piva“, ki spada pod tarifno številko 2203 KN, in brezalkoholnih pijač ter na podlagi člena 94 zakona o trošarinah uporabila stopnjo trošarine za pivo v višini 7,79 PLN (približno 1,8 EUR) za vsako stopnjo Plato na hektoliter končnega proizvoda.

18

Vodja pristojnega carinskega urada je z več odločbami, sprejetimi med 27. septembrom 2012 in 14. februarjem 2014, izpodbijal obračune osebe B. S. in je določil precej višje zneske dolgovane trošarine, z obrazložitvijo, da bi bilo treba pijačo, ki jo je proizvedla oseba B. S., uvrstiti pod tarifno številko 2206 KN kot pijačo na osnovi fermentiranih pijač, razen piva, in brezalkoholnih pijač ter zanjo uporabiti stopnjo trošarine v višini 158 PLN (približno 36,5 EUR) na hektoliter končnega proizvoda. Te odločbe so bile utemeljene s tem, da je bila glavna sestavina, uporabljena za izdelavo vmesnega proizvoda, glukozni sirup, in ne slad, ter da tega proizvoda zato ni bilo mogoče uvrstiti pod tarifno številko 2203 KN, ki se nanaša na „pivo iz slada“. Zato je vodja carinskega urada sklenil, da je treba končni proizvod, naveden v obračunih iz točke 17 te sodbe, ki pomeni pijačo na osnovi tega vmesnega proizvoda in brezalkoholnih pijač, šteti za pijačo na osnovi drugih fermentiranih pijač, razen piva, in brezalkoholnih pijač.

19

Te odločbe vodje carinskega urada so bile potrjene z več odločbami direktorja carinske zbornice. Poleg tega so poljska upravna sodišča tožbe, ki jih je oseba B. S. vložila zoper te odločbe, zavrnila.

20

Oseba B. S. je v okviru spora o glavni stvari kazensko preganjana, ker je od junija 2011 do junija 2013 s tem, da je glede pijače, ki jo je proizvajala, predložila napačne informacije v obračunih trošarine, zaradi česar so bile te trošarine občutno nižje in zaradi česar je bila ta pijača iz trošarinskega skladišča odpremljena brez predhodne namestitve trošarinskih znamk, zavajala poljsko davčno upravo.

21

Oseba B. S. je bila s sodbo Sąd Rejonowy w Piotrkowie Trybunalskim (okrožno sodišče v Piotrkówu Trybunalskem, Poljska) z dne 21. junija 2017 spoznana za krivo teh kaznivih dejanj in ji je bila izrečena denarna kazen v višini 300 dnevnih zneskov po 200 PLN (približno 46,2 EUR). Oseba B. S. je zoper to obsodilno sodbo pri predložitvenem sodišču vložila pritožbo.

22

To sodišče navaja, da je treba na podlagi upoštevnih določb zakona o trošarinah opredelitev proizvoda na podlagi tega zakona določiti z uporabo uvrstitve, ki izhaja iz KN, v skladu s pravili za razlago, ki so ji priložena. Poleg tega poudarja, da je opredelitev piva iz tega zakona enaka opredelitvi iz člena 2 Direktive 92/83.

23

Predložitveno sodišče poudarja, da za uporabo določb zakona o trošarinah pojem „pivo“ ne vključuje le piva iz slada iz tarifne številke 2203 KN, ampak tudi mešanice piva iz navedene tarifne številke in brezalkoholnih pijač iz tarifne številke 2206 KN, če je vsebnost alkohola višja od 0,5 % vol. Meni pa, da te določbe ne določajo natančno odstotka (najmanjšega ali največjega) sestavin proizvedenega piva in tako proizvajalcu puščajo polje proste presoje glede deleža navedenih sestavin. Iz tega sklepa, da je mogoče uporabiti kakršno koli količino neslajenih sestavin, dokler je slad prisoten. Navedene določbe naj tudi ne bi določale, da se sladkor pivu lahko doda le po končanem procesu fermentacije.

24

To sodišče navaja, da je za ugotovitev, ali je oseba B. S. kriva kaznivega dejanja, bistveno preveriti, ali je oseba B. S. pijačo, ki jo je proizvajala, upravičeno opredelila kot mešanico „piva“ iz tarifne številke 2203 KN in alkoholnih pijač ali pa gre za pijačo na osnovi fermentirane pijače, razen piva, in brezalkoholnih pijač.

25

Predložitveno sodišče s sklicevanjem na zavezujoče tarifne informacije, izdane v Franciji, navaja, da obstajajo razlike med državami članicami glede tarifne uvrstitve te pijače, kadar slajene sestavine niso prevladujoče, kar naj bi upravičevalo potrebo po uskladitvi sodne prakse.

26

V teh okoliščinah je Sąd Okręgowy w Piotrkowie Trybunalskim (okrožno sodišče v Piotrkówu Trybunalskem, Poljska) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 2 [Direktive 92/83] v zvezi s Prilogo I k [Uredbi št. 2658/87] razlagati tako, da je proizvod, pri katerem se za proizvodnjo hmeljne pivine uporabljajo ekstrakt slada, glukozni sirup, citronska kislina in voda, lahko pivo iz slada v smislu oznake KN 2203 kombinirane nomenklature, tudi če je delež neslajenih sestavin v pivini večji od deleža slajenih sestavin in se glukozni sirup hmeljni pivini doda pred procesom fermentacije pivine, in kakšna merila je treba uporabiti za določitev deleža slajenih in neslajenih sestavin v hmeljni pivini, da bi se dobljeni proizvod opredelil kot pivo v smislu oznake KN 2203?“

27

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2 Direktive 92/83 razlagati tako, da je vmesni proizvod, ki je namenjen za mešanico z brezalkoholnimi pijačami in ki je pridobljen iz pivine, ki vsebuje manj slajenih sestavin kot neslajenih sestavin ter ji je pred procesom fermentacije dodan glukozni sirup, mogoče opredeliti kot „pivo iz slada“ iz tarifne številke 2203 KN.

28

Člen 2 Direktive 92/83 v opredelitev pojma „pivo“ vključuje ne le vsak proizvod iz tarifne številke 2203 KN, ampak tudi vsak proizvod, ki vsebuje mešanico piva in brezalkoholnih pijač, iz tarifne številke 2206 KN, če ima ta proizvod v obeh primerih vsebnost alkohola, ki presega 0,5 % vol.

29

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je končni proizvod, ki ga je tržila oseba B. S., mešanica vmesnega alkoholnega proizvoda, pridobljenega s fermentacijo, in brezalkoholnih pijač. Iz tega sledi, da mešanice, ki je končni proizvod, ki ga je tržila oseba B. S., ni mogoče uvrstiti v tarifno številko 2203 KN in torej ne spada v prvega od dveh primerov iz člena 2 Direktive 92/83. Navedeni proizvod se torej lahko opredeli kot „pivo“ in lahko spada na področje uporabe navedenega člena 2 le, če je mogoče sam vmesni alkoholni proizvod, namenjen temu, da ga je oseba B. S. mešala z brezalkoholnimi pijačami, da bi dobila končni proizvod, opredeliti kot „pivo iz slada“ v smislu tarifne številke 2203 KN, pri čemer očitno ni sporno, da ima navedeni končni proizvod vsebnost alkohola, višjo od 0,5 % vol.

30

V skladu s členom 26 Direktive 92/83 je KN, ki se uporablja za spor o glavni stvari, KN v različici, ki je veljala na dan sprejetja te direktive, to je KN, ki izhaja iz Uredbe št. 2587/91 (glej v tem smislu sodbo z dne 14. julija 2011, Paderborner Brauerei Haus Cramer,C‑196/10, EU:C:2011:487, točka 28).

31

V skladu z ustaljeno sodno prakso ter zaradi pravne varnosti in lažjega nadzora je treba odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kakor so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelkom ali poglavjem. Poleg tega so pojasnjevalne opombe, ki sta jih pripravili Evropska komisija, kar zadeva KN, in SCO, kar zadeva HS, v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega pravnega učinka (sodba z dne 12. maja 2016, Toorank Productions,C‑532/14 in C‑533/14, EU:C:2016:337, točki 34 in 36 ter navedena sodna praksa).

32

Glede na te elemente je treba ugotoviti, ali je alkoholni proizvod, pridobljen s fermentacijo pivine, sestavljene zlasti iz glukoznega sirupa in majhnega deleža slada, mogoče opredeliti kot „pivo iz slada“ v smislu tarifne številke 2203 KN.

33

Glede, prvič, vprašanja v zvezi z deležem slada v pivini je treba navesti, da KN ne določa najmanjšega odstotka slajenih sestavin v pivini, namenjeni proizvodnji piva.

34

Tarifna številka 2203 KN se res nanaša na „pivo iz slada“, kar predpostavlja, da piva, ki spada pod to tarifno številko, ni mogoče proizvesti brez slada med njegovimi sestavinami. Vendar iz samega izraza „pivo iz slada“ ni mogoče sklepati o tem, da se zahteva najmanjši odstotek slada v pivini.

35

Poleg tega pojasnjevalna opomba k HS v zvezi s tarifno številko 2203 izrecno določa, da se lahko za pripravo pivine uporabijo neke količine neslajenih žit, ne da bi se zahtevalo, da je delež teh neslajenih sestavin nižji od deleža slajenih sestavin.

36

Glede, drugič, glukoznega sirupa v sestavi pivine je treba navesti, da KN ne prepoveduje prisotnosti tega sirupa.

37

Poleg tega pojasnjevalna opomba k HS v zvezi s tarifno številko 2203 izrecno priznava možnost dodajanja aromatičnih snovi pivini med fermentacijo. Poleg tega in čeprav obstajajo nekatere razlike med francosko in angleško različico glede točno določenega trenutka morebitnega dodajanja glukoze, pri čemer iz prve izhaja, da se glukoza doda „pivu“, medtem ko iz druge tako pojasnilo ne izhaja, pa nobena od teh dveh uradnih različic ne zahteva, da v pivini, ki se fermentira, ni glukoze.

38

Iz tega izhaja, da proizvod, izdelan iz majhnega deleža slada in dodatka glukoze pred alkoholno fermentacijo, iz teh razlogov samih ni izključen iz pojma „pivo iz slada“ iz tarifne številke 2203 KN.

39

Vendar lahko tak proizvod spada pod navedeno tarifno številko le, če njegove objektivne lastnosti in značilnosti ustrezajo objektivnim lastnostim in značilnostim piva. V zvezi s tem je treba posebej upoštevati organoleptične lastnosti zadevnega proizvoda (glej v tem smislu sodbi z dne 7. maja 2009, Siebrand,C‑150/08, EU:C:2009:294, točki 36 in 37, in z dne 16. decembra 2010, Skoma-Lux,C‑339/09, EU:C:2010:781, točka 46).

40

Iz tega izhaja, da če organoleptične lastnosti vmesnega alkoholnega proizvoda, ki ga je oseba B. S. mešala z alkoholnimi pijačami, da bi izdelala končni proizvod za trženje, ne ustrezajo organoleptičnim lastnostim piva, za kar bi šlo zlasti v primeru, v katerem ta vmesni proizvod ne bi bil videti kot pivo ali ne bi imel specifičnega okusa, navedenega proizvoda ni mogoče opredeliti kot „pivo iz slada“ iz tarifne številke 2203 KN. Predložitveno sodišče mora v zvezi s tem opraviti potrebna preverjanja.

41

Glede na zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2 Direktive 92/83 razlagati tako, da je vmesni proizvod, ki je namenjen za mešanico z brezalkoholnimi pijačami ter ki je pridobljen iz pivine, ki vsebuje manj slajenih sestavin kot neslajenih sestavin in ki ji je pred procesom fermentacije dodan glukozni sirup, mogoče opredeliti kot „pivo iz slada“ iz tarifne številke 2203 KN, če organoleptične lastnosti navedenega proizvoda ustrezajo organoleptičnim lastnostim piva, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

42

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Člen 2 Direktive Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače je treba razlagati tako, da je vmesni proizvod, ki je namenjen za mešanico z brezalkoholnimi pijačami ter ki je pridobljen iz pivine, ki vsebuje manj slajenih sestavin kot neslajenih sestavin in ki ji je pred procesom fermentacije dodan glukozni sirup, mogoče opredeliti kot „pivo iz slada“ iz tarifne številke 2203 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi v različici, ki izhaja iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2587/91 z dne 26. julija 1991, če organoleptične lastnosti navedenega proizvoda ustrezajo organoleptičnim lastnostim piva, kar mora preveriti predložitveno sodišče.