–

za A. Moensa N. Leys, advocaat,

–

za Ryanair Ltd C. Price, avocat,

–

za nemško vlado sprva T. Henze, M. Hellmann in A. Berg, nato M. Hellmann in A. Berg, agenti,

–

za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

–

za Evropsko komisijo J. Hottiaux in N. Yerrell, agentki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Andréjem Moensom in družbo Ryanair Ltd, letalskim prevoznikom, ker je zadnjenavedena družba temu potniku zavrnila plačilo odškodnine za let, ki je imel veliko zamudo.

3

V uvodnih izjavah 14 in 15 Uredbe št. 261/2004 je navedeno:

4

Člen 5 te uredbe, naslovljen „Odpoved leta“, določa:

„1.   V primeru odpovedi leta:

[…]

3.   Dejanski letalski prevoznik ni obvezan plačati odškodnine v skladu s členom 7, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, katerim se ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.

[…]“

5

Člen 7 navedene uredbe, naslovljen „Pravica do odškodnine“, v odstavku 1 določa:

„Pri sklicevanju na ta člen potniki prejmejo odškodnino v višini:

[…]“

6

A. Moens je pri družbi Ryanair rezerviral let iz Trevisa (Italija) v Charleroi (Belgija).

7

Ta let je bil opravljen 21. decembra 2015 in je imel ob prihodu zamudo štiri ure in 23 minut, pri čemer je bil razlog za to zamudo prisotnost goriva na stezi letališča v Trevisu, ki je povzročila zaprtje te steze za več kot dve uri in posledično prestavitev vzleta letala, s katerim se je opravljal zadevni let.

8

A. Moens je zaradi te več kot triurne zamude od družbe Ryanair zahteval plačilo odškodnine v višini 250 EUR iz člena 5(1)(c) Uredbe št. 261/2004 v povezavi s členom 7(1)(a) te uredbe.

9

Družba Ryanair je to zahtevo zavrnila, ker je bila velika zamuda zadevnega leta posledica „izrednih razmer“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004, zato se je A. Moens za pridobitev zahtevane odškodnine obrnil na juge de paix du troisième canton de Charleroi (mirovni sodnik tretjega kantona v Charleroiju).

10

To sodišče torej sprašuje, ali je prisotnost goriva na eni od stez letališča v Trevisu, ki je razlog za tako zamudo, mogoče opredeliti za „izredne razmere“ v smislu te določbe.

11

V teh okoliščinah je juge de paix du troisième canton de Charleroi (mirovni sodnik tretjega kantona v Charleroiju) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ta vprašanja:

12

Najprej je treba poudariti, da iz navedb predložitvenega sodišča ne izhaja, da bi gorivo, razlito na vzletni stezi, ki je bilo razlog za veliko zamudo leta iz postopka v glavni stvari, izviralo iz zrakoplova prevoznika, ki je izvedel ta let, in sicer družbe Ryanair.

13

V teh okoliščinah je treba prvo in drugo vprašanje, ki ju je treba obravnavati skupaj, razumeti tako, da predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 glede na uvodni izjavi 14 in 15 te uredbe razlagati tako, da prisotnost goriva na letališki stezi, ki je povzročila njeno zaprtje in posledično veliko zamudo leta iz ali na to letališče, spada k pojmu „izredne razmere“ v smislu te določbe, kadar zadevno gorivo ne izvira iz zrakoplova prevoznika, ki je opravil ta let.

14

Zakonodajalec Unije je v primeru odpovedi leta ali velike zamude, ki traja tri ure ali več, obveznosti letalskih prevoznikov uredil v členu 5(1) Uredbe št. 261/2004 (sodba z dne 4. maja 2017, Pešková in Peška, C‑315/15, EU:C:2017:342, točka 19 in navedena sodna praksa).

15

Letalski prevoznik je tako v skladu z uvodnima izjavama 14 in 15 ter členom 5(3) te uredbe, z odstopanjem od določb odstavka 1 tega člena, oproščen obveznosti plačila odškodnine potnikom iz člena 7 Uredbe št. 261/2004, če lahko dokaže, da so za odpoved ali zamudo leta pri prihodu, ki traja tri ure ali več, krive „izredne razmere“, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi ali da je – če je prišlo do take okoliščine – sprejel položaju ustrezne ukrepe s tem, da je uporabil celotno osebje ter vsa razpoložljiva materialna in finančna sredstva, da bi preprečil, da bi bil zadevni let zaradi te okoliščine odpovedan ali imel veliko zamudo (sodba z dne 4. aprila 2019, Germanwings, C‑501/17, EU:C:2019:288, točka 19 in navedena sodna praksa).

16

Za „izredne razmere“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004 je v skladu z ustaljeno sodno prakso mogoče opredeliti dogodke, ki po svoji naravi ali vzroku niso neločljivo povezani z običajnim opravljanjem dejavnosti zadevnega letalskega prevoznika in na katere dejansko ni mogel vplivati, pri čemer sta ta pogoja kumulativna (sodba z dne 4. aprila 2019, Germanwings, C‑501/17, EU:C:2019:288, točka 20 in navedena sodna praksa).

17

V zvezi s tem je treba poudariti, da se pri opredeljevanju „izrednih razmer“ v smislu te določbe upošteva zgolj okoliščina, ki je razlog za odpoved ali veliko zamudo zadevnega leta, ne da bi bilo treba predhodno presojati – in kot se zdi, da predlaga predložitveno sodišče – ali je ta okoliščina „dogodek“ v smislu točke 22 sodbe z dne 22. decembra 2008, Wallentin‑Hermann (C‑549/07, EU:C:2008:771).

18

Glede vprašanja, ali prisotnost goriva na letališki stezi, ki je povzročila njeno zaprtje in posledično veliko zamudo leta iz ali na to letališče, spada k pojmu „izredne razmere“ v smislu te določbe, kadar zadevno gorivo ne izvira iz zrakoplova prevoznika, ki je opravil ta let, je treba poudariti, da za tako okoliščino že po definiciji ni mogoče šteti, da je neločljivo povezana z delovanjem zrakoplova, s katerim je bil opravljen ta let (glej po analogiji sodbo z dne 4. aprila 2019, Germanwings, C‑501/17, EU:C:2019:288, točka 24).

19

Zato za tako okoliščino ni mogoče šteti, da je po svoji naravi ali izvoru neločljivo povezana z običajnim opravljanjem dejavnosti zadevnega letalskega prevoznika (glej po analogiji sodbo z dne 4. aprila 2019, Germanwings, C‑501/17, EU:C:2019:288, točka 26).

20

Poleg tega zadevni letalski prevoznik nanjo dejansko ne more vplivati, saj vzdrževanje stez nikakor ni v njegovi pristojnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 4. aprila 2019, Germanwings, C‑501/17, EU:C:2019:288, točka 26), odločitev o zaprtju letaliških stez, ki jo sprejmejo pristojni letališki organi, pa je za letalske prevoznike obvezna.

21

Zato je treba prisotnost goriva na letališki stezi, ki je povzročila njeno zaprtje in posledično veliko zamudo leta, opredeliti za „izredne razmere“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004.

22

Glede na prej navedene preudarke je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 glede na uvodni izjavi 14 in 15 te uredbe razlagati tako, da prisotnost goriva na letališki stezi, ki je povzročila njeno zaprtje in posledično veliko zamudo leta iz ali na to letališče, spada k pojmu „izredne razmere“ v smislu te določbe, če zadevno gorivo ne izvira iz zrakoplova prevoznika, ki je opravil ta let.

23

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 glede na uvodni izjavi 14 in 15 te uredbe razlagati tako, da je treba za prisotnost goriva na letališki stezi, ki je povzročila zaprtje te steze in za katero je bilo ugotovljeno, da predstavlja „izredne razmere“, šteti, da je okoliščina, ki se ji ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi v smislu te določbe.

24

V zvezi s tem je treba opozoriti, kot izhaja iz točke 15 te sodbe, da je letalski prevoznik oproščen obveznosti plačila odškodnine potnikom na podlagi člena 5(1)(c) in člena 7 Uredbe št. 261/2004, če lahko dokaže, da so za odpoved ali zamudo leta pri prihodu, ki traja tri ure ali več, krive izredne razmere, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.

25

Ker torej vse izredne razmere niso razlog za oprostitev, mora tisti, ki jih želi uveljavljati, dokazati, da se jim nikakor ne bi bilo mogoče izogniti z ukrepi, ki bi bili prilagojeni okoliščinam, torej z ukrepi, ki ob nastanku izrednih razmer ustrezajo predvsem pogojem, ki jih tehnično in ekonomsko lahko izpolni zadevni letalski prevoznik (sodba z dne 4. maja 2017, Pešková in Peška, C‑315/15, EU:C:2017:342, točka 28).

26

Ta mora torej dokazati, da se kljub uporabi celotnega osebja ali vseh materialnih in finančnih sredstev, s katerimi razpolaga, očitno ne bi mogel izogniti temu – razen če bi privolil v nevzdržna odrekanja glede na zmogljivosti svojega podjetja v upoštevnem trenutku – da bi izredne razmere, ki so ga doletele, povzročile odpoved leta ali zamudo tega leta ob prihodu za tri ure ali več (sodba z dne 4. maja 2017, Pešková in Peška, C‑315/15, EU:C:2017:342, točka 29).

27

Tako je Sodišče sprejelo prožen in individualiziran koncept pojma „ustrezni ukrep“ in nacionalnemu sodišču prepustilo presojo, ali bi bilo v okoliščinah obravnavane zadeve mogoče šteti, da je letalski prevoznik sprejel ukrepe, prilagojene okoliščinam (sodba z dne 4. maja 2017 v zadevi Pešková in Peška, C‑315/15, EU:C:2017:342, točka 30), pri čemer je navedlo, da je treba upoštevati le ukrepe, ki se mu dejansko lahko naložijo, ob izključitvi tistih, ki spadajo v pristojnost tretjih oseb, kot so med drugim upravljavci letališč ali pristojni kontrolorji zračnega prometa (sodba z dne 4. maja 2017, Pešková in Peška, C‑315/15, EU:C:2017:342, točka 43).

28

V tem primeru, kot generalni pravobranilec v bistvu navaja v točkah 35 in 36 sklepnih predlogov, mora letalski prevoznik, ki je soočen z odločitvijo letaliških organov, da zaprejo vzletno stezo letališča, to odločitev spoštovati in počakati na odločitev teh organov, da ponovno odprejo to stezo ali kateri koli alternativen ukrep. Zato letalski prevoznik, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ne bi mogel sprejeti morebitnih ustreznih ukrepov za izognitev zadevni izredni okoliščini.

29

Iz prej navedenih preudarkov izhaja, da je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 glede na uvodni izjavi 14 in 15 te uredbe razlagati tako, da je treba za prisotnost goriva na letališki stezi, ki je povzročila njeno zaprtje in za katero je bilo ugotovljeno, da predstavlja „izredne razmere“, šteti, da je okoliščina, ki se ji ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi v smislu te določbe.

30

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: