–

za Estron A/S L. Kjær, advokat,

–

za dansko vlado J. Nymann‑Lindegren, agent, skupaj s K. Hagel‑Sørensenom, advokat,

–

za Evropsko komisijo A. Caeiros in S. Maaløe, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1031/2008 z dne 19. septembra 2008 (UL 2008, L 291, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Skatteministeriet (ministrstvo za davke in trošarine, Danska) in družbo Estron A/S v zvezi s tarifno uvrstitvijo konektorjev za slušne aparate.

3

Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO), je bil ustanovljen s konvencijo o ustanovitvi sveta za carinsko sodelovanje, sklenjeno 15. decembra 1950 v Bruslju. SCO je pripravila Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: Konvencija o HS), sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983, ki je bila skupaj s Protokolom o spremembah z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).

4

Na podlagi člena 3(1) Konvencije o HS se vsaka pogodbenica zavezuje zlasti, da bo svoje tarifne in statistične nomenklature uskladila s HS, da bo uporabljala vse njegove tarifne številke in podštevilke, brez dodajanja ali spreminjanja, vključno z njegovimi številčnimi oznakami, in da bo spoštovala številčni vrstni red tega sistema. Vsaka pogodbenica se prav tako zavezuje, da bo uporabljala splošna pravila za razlago HS in vse opombe k oddelkom, poglavjem in tarifnim podštevilkam HS, ter da ne bo spremenila njihove vsebine.

5

SCO pod pogoji, določenimi v členu 8 Konvencije o HS, odobri pojasnjevalne opombe in mnenja o uvrstitvi, ki jih je sprejel odbor za HS.

6

V pojasnjevalni opombi HS, ki se nanaša na tarifno številko 8544, je navedeno:

„Ta tarifna številka zajema izolirane električne žice, kable in druge izolirane električne vodnike vseh vrst (na primer pleteni, tračni, palični vodniki), ki se uporabljajo kot vodila v električnih strojih, napravah ali instalacijah ali kot notranje ali zunanje ožičenje (na primer podzemni, podvodni ali zračni žice in kabli). Gre za celo vrsto izdelkov od posameznih tankih žic do debelejših kompleksnih kablov.

V to tarifno številko so vključeni tudi nekovinski vodniki.

[…]“

7

V pojasnjevalni opombi HS k poglavju 90 so ta pojasnila:

„To poglavje zajema celoto zelo različnih instrumentov in aparatov, za katere pa je na splošno značilna predvsem dovršenost izdelave in visoka stopnja natančnosti, zaradi česar se jih večina uporablja zlasti za medicinske namene.“

8

V pojasnjevalni opombi HS k tarifni številki 9021 je navedeno:

„IV.– Aparati za izboljšanje sluha

Ti aparati so v glavnem električne naprave z vezjem, ki vsebujejo enega ali več mikrofonov (z ali brez ojačevalca), sprejemnik in baterijo. Sprejemnik je lahko nameščen v ušesu, za ušesom ali se ga z roko prisloni k ušesu.

Ta skupina zajema samo naprave, ki so namenjene odpravljanju okvar sluha, zato so izključene naprave, kot so slušalke, ojačevalci in podobne naprave, ki se uporabljajo v konferenčnih dvoranah ali jih uporabljajo telefonisti za izboljšanje slišnosti pogovorov.“

9

KN temelji na HS.

10

Člen 3, točka 1, Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 9, str. 357) (v nadaljevanju: Uredba št. 2658/87), določa:

„Vsaka podštevilka KN ima osemmestno številčno oznako:

11

Na podlagi člena 12(1) Uredbe št. 2658/87 Evropska komisija vsako leto z uredbo objavi celotno različico KN, skupaj s carinskimi stopnjami, kakor izhaja iz ukrepov, ki jih sprejme Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.

12

Različice KN, ki se uporabljajo za dejansko stanje iz postopka v glavni stvari, ki zajema obdobje med 8. julijem 2009 in 29. marcem 2012, so različice, ki po vrsti izhajajo iz Uredbe št. 1031/2008, Uredbe Komisije (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009 (UL 2009, L 287, str. 1), Uredbe Komisije (EU) št. 861/2010 z dne 5. oktobra 2010 (UL 2010, L 284, str. 1) in Uredbe Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011 (UL 2011, L 282, str. 1). Ker te naknadne spremembe niso vplivale na besedilo določb KN, ki se uporabljajo za to dejansko stanje in ki so upoštevne za vprašanja za predhodno odločanje, se je treba sklicevati na različico te nomenklature, ki izhaja iz Uredbe št. 1031/2008.

13

Prvi del KN vsebuje sklop uvodnih določb. V tem delu v oddelku I, ki zajema splošna pravila, točka A z naslovom „Splošna pravila za razlago [KN]“ določa:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

1. Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.

[…]

6. Iz pravnih razlogov se proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter, smiselno, po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače.“

14

Drugi del KN z naslovom „Seznam“ vsebuje med drugim oddelek XVI z naslovom „Stroji in mehanske naprave; elektrotehniška oprema; njihovi deli; aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparati za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka, deli in pribor za te proizvode“.

15

Opomba 1(m) k temu oddelku se glasi:

16

V oddelku XVI KN je poglavje 85, naslovljeno „Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke“.

17

V poglavju 85 KN je tarifna številka 8544, ki je strukturirana tako:

18

Drugi del KN vključuje tudi oddelek XVIII, naslovljen „Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; ure; glasbila; njihovi deli in pribor“.

19

Ta oddelek vključuje poglavje 90, naslovljeno „Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor“, katerega opomba 2 določa:

„Deli in pribor za stroje, naprave, instrumente ali aparate, razen izdelkov iz opombe 1 k temu poglavju, se uvrščajo takole:

20

V poglavju 90 KN je tarifna številka 9021, ki je strukturirana tako:

21

Družba Estron je profesionalni dobavitelj na področju slušnih aparatov in povezanih panog, ki proizvajalcem slušnih aparatov dobavlja konektorje.

22

Iz predložitvene odločbe izhaja, da je konektor mogoče opisati kot izolirano električno žico s konektorji, ki so del slušnega aparata. Slušni aparat je električni pripomoček z vezjem, ki je sestavljen iz mikrofona, zelo majhnega zvočnika in baterije. Mikrofon ujame zvok, ki se nato ojača in odda po zvočniku prek konektorja, ki ga je družba Estron zasnovala posebej za modele slušnih aparatov. Konektor povezuje mikrofon slušnega aparata z njegovim zvočnikom in prenaša signal od mikrofona do zvočnika z akustičnimi, zvočnimi, električnimi in mehanskimi specifikacijami.

23

Konektorji iz postopka v glavni stvari so sestavljeni iz dveh žic, ki sta izdelani vsaka iz sedmih prepletenih, posrebrenih bakrenih žic, emajliranih in prevlečenih s plastjo kositra. Električni zvočni signali se prek teh konektorjev prenašajo do zvočnika slušnega aparata. Zvok, ki ga ujame mikrofon, se na eni strani pretvarja v električne impulze, na drugi pa v zvok.

24

Oba konca konektorja sta opremljena z „vtičem“, ki je sestavljen iz določenega števila kontaktnih nožic, ki so natanko prilagojene za električne konektorje tistega tipa slušnega aparata, za katerega je bil konektor zasnovan. Konektorja ni mogoče premestiti z enega modela slušnega aparata na drugi.

25

Konektorji iz postopka v glavni stvari so izdelani s termičnim oblikovanjem, ki je proizvodni postopek s segrevanjem in omogoča oblikovanje zadevnega proizvoda v želeno obliko, ki se prilega človeškemu ušesu. Ti konektorji, ki povezujejo zvočnik in mikrofon slušnega aparata, služijo tudi temu, da se slušni aparat obesi na uho in ostane na mestu prav tam, kjer mora biti, za zagotovitev, da slušni aparat za uporabnika opravlja svojo funkcijo. Zadevni konektorji iz postopka v glavni stvari so za posamezne modele na voljo v več različnih velikostih. Ti konektorji so tudi posebej oblikovani tako, da se prilegajo desnemu oziroma levemu ušesu.

26

Družba Estron je med 8. julijem 2009 in 29. marcem 2012 oddala carinske deklaracije, v katerih je konektorje iz postopka v glavni stvari uvrstila pod tarifno podštevilko 90219010 KN kot „dele in pribor za slušne aparate“, ki so oproščeni carin.

27

Po opravljenem pregledu je SKAT (davčna uprava, Danska) z odločbo z dne 6. julija 2012 konektorje iz postopka v glavni stvari uvrstila pod tarifno podštevilko 85444290 KN, za katero je določena carinska stopnja v višini 3,3 %. Zato je davčna uprava družbi Estron na prijavljene konektorje obračunala carino v višini 825.150,74 danskih kron (DKK) (približno 110.500 EUR).

28

Družba Estron se je na to odločbo pritožila pri Landsskatteretten (nacionalna komisija za pritožbe v zvezi z davki, Danska), ki je z odločbo z dne 10. aprila 2013 odločila, da morajo biti navedeni konektorji uvrščeni pod podštevilko 90219010 KN, in zato carinski dolg razveljavila.

29

Ministrstvo za davke in trošarine je to odločbo izpodbijalo pred predložitvenim sodiščem in trdilo, da bi morali biti konektorji iz postopka v glavni stvari uvrščeni pod tarifno številko 8544 KN. Po mnenju tega ministrstva bi morali biti ti konektorji uvrščeni pod tarifno podštevilko 85444290 KN, naslovljeno „drugi“.

30

Predložitveno sodišče navaja, da stranki v postopku v glavni stvari soglašata, da so konektorji iz postopka v glavni stvari deli slušnega aparata v skladu s sodno prakso Sodišča, ki se nanaša na „dele“.

31

Iz predložitvene odločbe izhaja, da po mnenju danske vlade dejstvo, da so ti konektorji del slušnega aparata, ne pomeni, da jih je mogoče uvrstiti pod tarifno številko 9021 KN.

32

V zvezi s tem danska vlada meni, da bi bilo treba sklicevanje – iz opombe 2(a) k poglavju 90 KN – na tarifno številko iz poglavij 84, 85, 90 ali 91 KN razumeti kot sklicevanje na blago, ki je vključeno pod štirimestno tarifno številko. Zato naj navedeno sklicevanje ne bi zajemalo šest‑ in osemmestnih tarifnih podštevilk. Ker naj konektorjev iz postopka v glavni stvari ne bi bilo mogoče uvrstiti pod štirimestno tarifno številko iz poglavja 90 KN, bi jih bilo treba v skladu z opombo 2(a) k navedenemu poglavju 90 uvrstiti pod tarifno številko 8544 KN.

33

Tako dobesedno razlago besedila opombe 2(a) k poglavju 90 KN naj bi podpiralo tudi splošno pravilo 6 za razlago KN, ki ločuje med „tarifnimi številkami“ in „podštevilkami“, in opombe k poglavju 85 KN. Navedeno poglavje naj bi bilo razdeljeno v „opombe“, „opombe k podštevilkam“ in „dodatne opombe“, ki se v naštetem zaporedju nanašajo na štirimestne, šestmestne in osemmestne številke.

34

Po mnenju družbe Estron so konektorji iz postopka v glavni stvari del aparatov za izboljšanje sluha (slušni aparat) v smislu pojma „del“, kakor je opredeljen z ustaljeno sodno prakso Sodišča, med drugim v sodbi z dne 15. februarja 2007, RUMA GmbH (C‑183/06, EU:C:2007:110, točka 32). V skladu s to sodno prakso bi bilo treba konektorje iz postopka v glavni stvari uvrstiti pod tarifno številko 902140 KN.

35

V skladu z besedilom te tarifne številke so izrecno izključeni deli in pribor, ki so uvrščeni pod tarifno številko 902190 KN. Zato naj bi konektorji iz postopka v glavni stvari po mnenju družbe Estron spadali pod tarifno podštevilko 90219010, ki označuje „dele in pribor za slušne aparate“.

36

Družba Estron izpodbija to, da se lahko konektorji iz postopka v glavni stvari – kar trdi ministrstvo za davke in trošarine – uvrstijo pod tarifno številko 8544 KN kot izolirane električne žice, opremljene s konektorji. To, da so ti konektorji „del“ slušnega aparata, kot je opredeljen v ustaljeni sodni praksi Sodišča, naj bi izključevalo njihovo uvrstitev pod „električne žice“. Poleg tega naj bi oblika, koži prijazen material in po meri izdelane kontaktne nožice kazali na to, da so ti konektorji „del“ slušnega aparata in ne izolirane električne žice.

37

Opomba 2(a) k poglavju 90 KN naj ne bi vplivala na to. Ta opomba naj bi v skladu z določbami HS in splošnim pravilom 6 za razlago KN veljala hkrati za štirimestne tarifne številke in za šestmestne tarifne podštevilke. Del, ki je sam po sebi blago, ki spada pod tarifno podštevilko iz poglavja 90 KN, in sicer podštevilko 902190 KN, naslovljeno „Drugo“, naj bi bilo zato treba uvrstiti pod to podštevilko.

38

V teh okoliščinah je Vestre Landsret (višje sodišče za zahodno regijo, Danska) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

39

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba opombo 2(a) k poglavju 90 KN v povezavi s splošnima praviloma 1 in 6 za razlago KN razlagati tako, da se navedba v tej opombi, „deli in pribor, zajeti pod katero koli tarifno številko tega poglavja ali v poglavjih 84, 85 ali 91“, nanaša samo na štirimestne oznake iz teh poglavij ali tudi na šest‑ in osemmestne oznake iz navedenih poglavij.

40

Opomba 2(a) k poglavju 90 KN določa, da se „deli in pribor, zajeti pod katero koli tarifno številko tega poglavja ali v poglavjih 84, 85 ali 91 (razen tar. št. 8487, 8548 ali 9033), […] v vseh primerih uvrščajo pod svojo ustrezno tarifno številko“.

41

Konektorji iz postopka v glavni stvari po mnenju danske vlade sami po sebi niso blago, ki spada pod štirimestno tarifno številko iz poglavja 90 KN, ampak so blago, ki spada izključno pod osemmestno tarifno podštevilko 90219010 KN, ki označuje „dele in pribor za slušne aparate“. V poglavju 90 KN naj tako ne bi bilo štirimestne tarifne številke, katere besedilo bi se nanašalo na konektorje iz postopka v glavni stvari. Nasprotno pa naj bi bili ti konektorji sami po sebi blago, ki spada pod štirimestno tarifno številko iz poglavja 85 KN, in sicer pod tarifno številko 8544, ki označuje „Izolirane žice (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kable (vključno s koaksialnimi kabli) in druge izolirane električne vodnike, s konektorjem ali brez njega; kable iz optičnih vlaken, izdelane iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirane z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega“.

42

Zato je treba ugotoviti, ali se izraz „tarifna številka“ iz opombe 2(a) k poglavju 90 KN nanaša samo na štirimestne ali tudi na šest‑ in osemmestne oznake.

43

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je v besedilu navedene opombe naveden izraz „tarifna številka“, ne pa izraz „tarifna podštevilka“.

44

Člen 3 Uredbe št. 2658/87 pa razlikuje med „tarifnimi številkami“ in „tarifnimi podštevilkami“ v KN. Iz te določbe je razvidno, da KN povzema klasifikacijo s šestmestnimi tarifnimi številkami in podštevilkami HS, pri čemer doda sedmo in osmo številko, ki označujeta njej lastne pododdelke (glej v tem smislu sodbi z dne 20. novembra 2014, Rohm Semiconductor, C‑666/13, EU:C:2014:2388, točka 3, in z dne 28. aprila 2016, Oniors Bio, C‑233/15, EU:C:2016:305, točka 3).

45

To razlikovanje je razvidno tudi iz KN in zlasti iz splošnih pravil za njeno razlago. Tako se v skladu s splošnim pravilom 6 za razlago KN iz pravnih razlogov proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in opomb k tem tarifnim podštevilkam, oddelkom in poglavjem.

46

Tako je zakonodajalec Unije očitno želel v KN razločevati med tarifnimi številkami in tarifnimi podštevilkami, uporaba izraza „tarifne številke“ v opombi 2(a) k poglavju 90 KN pa kaže na to, da se ta opomba ne nanaša na „tarifne podštevilke“.

47

Tudi iz sodne prakse Sodišča je po eni strani razvidno, da se izraz „tarifna številka“ nanaša na štirimestne oznake, medtem ko je za šestmestne in osemmestne oznake uporabljen izraz „tarifne podštevilke“. Po drugi strani štirimestna tarifna številka v KN zajema šest‑ in osemmestne tarifne podštevilke (glej v tem smislu sodbe z dne 9. junija 2016, MIS, C‑288/15, EU:C:2016:424, točka 30; z dne 19. oktobra 2017, Lutz, C‑556/16, EU:C:2017:777, točka 39; z dne 22. februarja 2018, SAKSA, C‑185/17, EU:C:2018:108, točka 32; z dne 12. aprila 2018, Medtronic, C‑227/17, EU:C:2018:247, točki 39 in 44, in z dne 6. septembra 2018, Kreyenhop & Kluge, C‑471/17, EU:C:2018:681, točki 8 in 45).

48

Glede na zgornje ugotovitve je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba opombo 2(a) k poglavju 90 KN v povezavi s splošnima praviloma 1 in 6 za razlago KN razlagati tako, da se navedba v tej opombi, „deli in pribor, zajeti pod katero koli tarifno številko tega poglavja ali v poglavjih 84, 85 ali 91“, nanaša samo na štirimestne tarifne številke teh poglavij.

49

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem sprašuje, ali je treba konektorje za slušne aparate, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, uvrstiti v tarifno podštevilko 85444290, tarifno podštevilko 90214000 ali tarifno podštevilko 90219010 KN.

50

V zvezi s tem je treba na eni strani poudariti, da splošna pravila za razlago KN – kot izhaja zlasti iz točke 45 te sodbe – določajo, da se proizvodi iz pravnih razlogov uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in opombah k tem tarifnim podštevilkam, oddelkom in poglavjem, pri čemer se šteje, da imajo naslovi oddelkov, poglavij ali podpoglavij le indikativno vrednost (glej v tem smislu sodbo z dne 12. julija 2018, Profit Europe, C‑397/17 in C‑398/17, EU:C:2018:564, točka 25).

51

Na drugi strani iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba v interesu pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, ki so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelkom ali poglavjem (sodbi z dne 12. junija 2014, Lukoyl Neftohim Burgas, C‑330/13, EU:C:2014:1757, točka 34, in z dne 25. februarja 2016, G. E. Security, C‑143/15, EU:C:2016:115, točka 44).

52

Poleg tega je v skladu s sodno prakso Sodišča namen proizvoda lahko objektivno merilo za tarifno uvrstitev, če je neločljivo povezan z navedenim proizvodom, pri čemer je treba neločljivo povezanost presojati glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti (sodba z dne 17. marca 2016, Sonos Europe, C‑84/15, EU:C:2016:184, točka 43 in navedena sodna praksa).

53

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da ni sporno, da so konektorji iz postopka v glavni stvari del slušnega aparata.

54

V zvezi s tem iz sodne prakse Sodišča izhaja, da pojem „deli“ v smislu KN pomeni, da obstaja celota, za katere delovanje so ti deli nujno potrebni (glej v tem smislu sodbe z dne 15. februarja 2007, RUMA, C‑183/06, EU:C:2007:110, točka 31; z dne 12. decembra 2013, HARK, C‑450/12, EU:C:2013:824, točki 36 in 37, in z dne 20. novembra 2014, Rohm Semiconductor, C‑666/13, EU:C:2014:2388, točki 44 in 45).

55

Glede tarifne podštevilke 90214000 KN je očitno, da konektorji, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, nikakor ne morejo spadati pod to tarifno podštevilko, ker se ta nanaša na aparate za izboljšanje sluha, „razen delov in pribora“.

56

Nasprotno pa se tarifna podštevilka 90219010 KN izrecno nanaša na dele in pribor za slušne aparate.

57

Za določitev tarifne uvrstitve konektorjev iz postopka v glavni stvari je treba opozoriti, da pojasnjevalne opombe HS in KN prispevajo koristne napotke, čeprav so razlagalne in pravno niso zavezujoče (glej v tem smislu sodbo z dne 26. aprila 2017, Stryker EMEA Supply Chain Services, C‑51/16, EU:C:2017:298, točka 45).

58

Poleg tega je treba poudariti, da opomba 2(a) k poglavju 90 KN – kot je bilo navedeno v točki 40 te sodbe – določa, da se „deli in pribor, zajeti pod katero koli tarifno številko tega poglavja ali v poglavjih 84, 85 ali 91 (razen tar. št. 8487, 8548 ali 9033), […] v vseh primerih uvrščajo pod svojo ustrezno tarifno številko“.

59

Glede na odgovor na prvo vprašanje je treba preučiti, ali je treba za konektorje iz postopka v glavni stvari šteti, da spadajo pod tarifno številko 8544 KN, ki se nanaša na „Izolirane žice (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kable (vključno s koaksialnimi kabli) in druge izolirane električne vodnike, s konektorjem ali brez njega; kable iz optičnih vlaken, izdelane iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirane z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega“, ali pod tarifno številko 9021 KN, ki se nanaša na „Ortopedske pripomočke, tudi bergle, kirurške pasove in kilne pasove; opornice in druge pripomočke za zlome; umetne dele telesa; aparate za izboljšanje sluha in druge pripomočki, ki se nosijo na telesu ali vdelajo v telo, da bi odpravili hibo ali invalidnost“.

60

V zvezi s tem je treba ugotoviti, prvič, da se besedilo tarifne številke 9021 KN res izrecno nanaša samo na „aparate za izboljšanje sluha“ in ne na njihove dele. Vendar se tarifna podštevilka 90219010 KN, kot je razvidno iz točk 56 in 57 te sodbe, izrecno nanaša na „dele in pribor za slušne aparate“, ki pa so sicer izrecno izvzeti iz tarifne podštevilke 90214000 KN. Besedili teh dveh tarifnih podštevilk tako očitno temeljita na zamisli, da tarifna številka 9021 KN zajema dele in pribor za slušne aparate. V oddelku XVIII in poglavju 90 KN se lahko poleg tega zasledi izrecno sklicevanje na „dele in pribor“ instrumentov in aparatov, na katere se nanašata.

61

Drugič, opozoriti je treba, da se pojasnjevalna opomba HS k tarifni številki 9021 nanaša na aparate za izboljšanje sluha. V skladu s to opombo so ti aparati večinoma električne naprave „z vezjem“, ki vsebujejo enega ali več mikrofonov (z ali brez ojačevalca), sprejemnik in baterijo.

62

Tretjič, glede tarifne številke 9021 KN je Sodišče zlasti na podlagi pojasnjevalne opombe HS k poglavju 90 že razsodilo, da je za proizvode, uvrščene pod to številko, značilna predvsem dovršenost izdelave in visoka stopnja natančnosti, kar jih ločuje od običajnih proizvodov (glej v tem smislu sodbo z dne 26. aprila 2017, Stryker EMEA Supply Chain Services, C‑51/16, EU:C:2017:298, točka 47).

63

Iz ugotovitev predložitvenega sodišča o dejanskem stanju, kot je nanje opozorjeno v točkah od 22 do 25 te sodbe, pa očitno izhaja, da se konektorji, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, glede objektivnih značilnosti in lastnosti od običajnih proizvodov in zlasti izoliranih žic, kablov in drugih električnih vodnikov, na katere se nanaša tarifna podštevilka 8544 KN, razlikujejo po dovršenosti njihove izdelave in visoke stopnje natančnosti glede na metodo njihove izdelave in posebnosti njihove funkcije.

64

Četrtič, upoštevati je treba namen uporabe konektorjev, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, saj je lahko ta namen uporabe, kot izhaja iz točke 52 te sodbe, objektivno merilo za tarifno uvrstitev, če je neločljivo povezan s tem proizvodom, pri čemer je treba neločljivo povezanost presojati glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.

65

V obravnavanem primeru je tudi iz dejanskih ugotovitev predložitvenega sodišča razvidno, da so konektorji, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, posebej prilagojeni za slušne aparate. Poleg tega ni sporno, da so ti konektorji zasnovani prav posebej za vgraditev v slušne aparate.

66

Zato iz opombe 2(a) k poglavju 90 KN izhaja, da lahko konektorji, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, spadajo pod tarifno številko 9021 KN. Poleg tega, ker se tarifna podštevilka 90219010 KN izrecno nanaša na dele in pribor za slušne aparate, se taki konektorji lahko uvrstijo pod navedeno podštevilko.

67

Vendar je treba opozoriti, da je vloga Sodišča, kadar se mu predloži predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne uvrstitve, bolj to, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila zadevno blago pravilno uvrstiti v KN, kot pa da bi samo opravilo to uvrstitev, zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Tako je torej nacionalno sodišče očitno vsekakor v boljšem položaju, da opravi to uvrstitev (sodbi z dne 12. junija 2014, Lukoyl Neftohim Burgas, C‑330/13, EU:C:2014:1757, točka 27, in z dne 25. februarja 2016, G. E. Security, C‑143/15, EU:C:2016:115, točka 41).

68

Tarifna uvrstitev konektorjev, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, namreč vključuje uporabo prava Unije v konkretnem primeru. Opozoriti pa je treba, da je Sodišče, kadar odloča na podlagi člena 267 PDEU, pristojno odločati le o razlagi Pogodb ter o veljavnosti in razlagi aktov, ki jih sprejmejo institucije Unije.

69

Torej mora predložitveno sodišče konektorje iz postopka v glavni stvari uvrstiti ob upoštevanju elementov, ki jih je navedlo Sodišče v odgovoru na vprašanja, ki mu jih je zastavilo predložitveno sodišče.

70

Glede na zgornje ugotovitve je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da mora konektorje za slušne aparate iz postopka v glavni stvari pod tarifno številko uvrstiti predložitveno sodišče, ob upoštevanju elementov, ki jih je Sodišče navedlo v odgovoru na vprašanja, ki mu jih je zastavilo predložitveno sodišče.

71

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba opombo 1(m) k oddelku XVI KN razlagati tako, da če je blago vključeno v poglavje 90 KN, ne more biti vključeno tudi v poglavji 84 in 85 KN.

72

Opomba 1(m) k oddelku XVI KN določa, da v ta oddelek ne spadajo proizvodi iz poglavja 90 KN.

73

Ugotoviti je treba, da oddelek XVI KN zajema poglavji 84 in 85 KN. Njeno poglavje 90 pa je v oddelku XVIII KN.

74

Iz opombe 1(m) k oddelku XVI KN izhaja, da če blago spada v poglavje 90 KN, ne more spadati v ta oddelek KN.

75

Iz tega sledi, da če je blago vključeno v poglavje 90 KN, je na podlagi opombe 1(m) k oddelku XVI KN izključeno, da spada tudi v poglavji 84 in 85 KN, ki sta vsebovani v oddelku XVI KN.

76

Glede na zgornje ugotovitve je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba opombo 1(m) k oddelku XVI KN razlagati tako, da če je blago vključeno v poglavje 90 KN, ne more biti vključeno tudi v poglavji 84 in 85 KN.

77

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo: