Zadeva C‑22/18
TopFit eV
in
Daniele Biffi
proti
Deutscher Leichtathletikverband eV
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Darmstadt)
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 13. junija 2019
„Predhodno odločanje – Državljanstvo Unije – Členi 18, 21 in 165 PDEU – Pravilnik športne zveze – Udeležba amaterskega atleta na državnem prvenstvu države članice, ki ima državljanstvo druge države članice – Različna obravnava na podlagi državljanstva – Omejitev prostega gibanja“
Državljanstvo Unije – Določbe Pogodbe – Področje osebne uporabe – Državljan države članice, ki se ukvarja z amaterskim športom na tekmovanjih v državi članici gostiteljici – Vključitev
(členi 18, 21 in 165 PDEU)
(Glej točke od 27 do 35.)
Izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladina in šport – Določbe Pogodbe – Priznanje družbenega pomena amaterskega športa v Uniji – Dejavnik vključevanja v družbo države članice gostiteljice
(Glej točko 33.)
Državljanstvo Unije – Določbe Pogodbe – Področje uporabe – Pravilnik športne zveze – Vključitev
(členi od 3 do 6, 18 in 21 PDEU)
(Glej točke od 36 do 40, 52 in 53.)
Državljanstvo Unije – Enako obravnavanje – Diskriminacija glede na državljanstvo – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Pravilnik športne zveze, ki amaterskemu atletu z državljanstvom druge države članice omejuje udeležbo na državnem prvenstvu države članice – Omejitev – Utemeljitev – Sorazmernost – Presoja nacionalnega sodišča
(členi 18, 21 in 165 PDEU)
(Glej točke 44, od 46 do 50, od 52 do 54, 59, 60, 63, 66 in 67 ter izrek.)
Povzetek
Delna izključitev državljanov drugih držav članic z nemških amaterskih atletskih prvenstev za veterane je lahko v nasprotju s pravom Unije
Sodišče je v sodbi TopFit in Biffi (C‑22/18), ki jo je izdalo 13. junija 2019, podalo razlago členov 18, 21 in 165 PDEU v okviru spora med amaterskim atletom z italijanskim državljanstvom in nemško nacionalno atletsko zvezo zaradi pogojev udeležbe državljanov drugih držav članic na nemških amaterskih športnih prvenstvih v kategoriji veteranov.
Po mnenju Sodišča te določbe nasprotujejo ureditvi nacionalne športne zveze, v skladu s katerimi se državljan Unije, ki je državljan druge države članice in ki že mnogo let prebiva na ozemlju države članice, v kateri ima ta zveza sedež, in kjer se v kategoriji veteranov ukvarja z amaterskim tekom, ne sme udeležiti državnih prvenstev v teh disciplinah tako kot državljani ali se jih sme udeležiti le „zunaj konkurence“ ali „brez točk“, brez dostopa do finalnega teka in brez možnosti pridobitve naslova državnega prvaka, razen če je ta ureditev utemeljena z objektivnimi preudarki in sorazmerna z legitimno zasledovanim ciljem, kar mora preveriti nacionalno sodišče.
Sodišče je namreč najprej ugotovilo, da se državljan Unije, kot je amaterski atlet v tem primeru, ki je uresničeval svojo pravico do prostega gibanja, lahko legitimno sklicuje na člena 18 in 21 PDEU v okviru svojega ukvarjanja z amaterskim športom na tekmovanjih v družbi države članice gostiteljice. V zvezi s tem je Sodišče med drugim poudarilo vlogo športa kot dejavnika vključevanja v družbo države članice gostiteljice, ki je izražena s členom 165 PDEU.
Dalje je Sodišče menilo, da za pravila nacionalne športne zveze, ki urejajo dostop državljanov Unije do športnih tekmovanj, veljajo pravila iz Pogodbe, med drugim iz členov 18 in 21 PDEU. V zvezi s tem je Sodišče opozorilo, da spoštovanje temeljnih svoboščin in prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, določeni v Pogodbi, veljata tudi pri nejavnih predpisih, katerih namen je kolektivno urejati plačano delo in opravljanje storitev. To načelo velja tudi takrat, kadar skupina ali organizacija izvaja določeno pravico nad posamezniki in jim lahko naloži pogoje, ki ovirajo izvajanje temeljnih svoboščin, zagotovljenih s Pogodbo.
Na koncu je Sodišče ugotovilo različno obravnavanje v tej zadevi, ki lahko povzroči omejitev svobode gibanja zadevnega amaterskega atleta v smislu člena 21 PDEU, ker se mu sme zaradi njegovega državljanstva – čeprav izpolnjuje pogoje glede zahtevanih športnih dosežkov in ima že vsaj eno leto pravico sodelovati na športnih prireditvah za klub, ki je vključen v nacionalno atletsko zvezo – zavrniti udeležba na državnem amaterskem prvenstvu v teku na kratkih razdaljah v kategoriji veteranov ali se mu dovoliti le delna udeležba na njem. Sodišče je dodalo, da pravilnik športne zveze, kot je ta iz postopka v glavni stvari, lahko pripelje tudi do tega, da so atleti, ki so državljani države članice, ki ni Zvezna republika Nemčija, deležni manjše podpore športnih klubov, v katere so včlanjeni, kot državni atleti, saj bodo ti klubi imeli manjši interes za vlaganje v atlete, ki se ne smejo udeležiti državnih prvenstev, kar je razlog, da se lahko atleti, ki so državljani drugih držav članic, slabše vključijo v svoj športni klub, v katerega so včlanjeni, in posledično v družbo države članice, v kateri prebivajo.
Vendar je lahko po mnenju Sodišča omejitev svobode gibanja državljanov Unije upravičena, le če temelji na objektivnih preudarkih in če je sorazmerna s ciljem, ki mu legitimno sledi zadevna ureditev, kar mora preveriti nacionalno sodišče. Zdi se sicer legitimno, da se naslov državnega prvaka v neki športni disciplini pridrži domačemu državljanu, saj je ta državni element mogoče šteti za značilnost naslova državnega prvaka. Vendar je pomembno, da so omejitve, ki izhajajo iz uresničevanja navedenega cilja, v skladu z načelom sorazmernosti, ker navedeni cilj ne upravičuje vsakršne omejitve glede udeležbe nedržavljanov na državnih prvenstvih. Nacionalno sodišče mora preučiti obstoj morebitnih utemeljitev ob upoštevanju cilja, ki izhaja iz povezane razlage člena 21(1) PDEU in člena 165 PDEU, o nadaljnjem odprtju tekmovanj in pomenu vključevanja rezidentov, zlasti tistih, ki v državi članici gostiteljici prebivajo že dlje časa. V vsakem primeru je popolna nedopustitev udeležbe tujega atleta na državnem prvenstvu zaradi njegovega državljanstva nesorazmerna, kadar obstaja mehanizem v zvezi z udeležbo takega atleta na takem prvenstvu, vsaj v kvalifikacijskih tekmah in/ali zunaj konkurence.