1.

Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki sta bila 15. junija 2018 (zadeva C‑398/18) oziroma 28. junija 2018 (zadeva C‑428/18) vložena v sodnem tajništvu Sodišča, se nanašata na razlago prava Unije, zlasti člena 48 PDEU ter v zvezi s tem členov 5 in 6 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. ( 2 )

2.

Tribunal Superior de Justicia de Galicia (vrhovno sodišče Galicije) s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali člen 48 PDEU nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki za določitev, ali je oseba upravičena do predčasne dajatve za starost, med drugim zahteva, da je znesek dajatve, ki ga oseba prejme, višji od minimalne dajatve za starost, do katere bi bila zadevna oseba upravičena v skladu s to zakonodajo glede na svoj družinski položaj ob dopolnitvi starosti 65 let. Natančneje, španska zakonodaja pri tem upošteva samo dajatev za starost, ki jo plačuje ta država članica, ne pa tudi enakovrednih dajatev, ki jih zadevna oseba morda prejema v eni ali več drugih državah članicah.

3.

Predlog je bil vložen v postopku med A. Bocerom Torricom na eni strani ter Instituto Nacional de la Seguridad Social (nacionalni institut za socialno varnost, v nadaljevanju: INSS) in Tesorería General de la Seguridad Social (javna blagajna za socialno varnost, v nadaljevanju: TGSS) na drugi (zadeva C‑398/18) oziroma v postopku med J. Bodejem na eni strani ter INSS in TGSS na drugi (zadeva C‑428/18).

4.

Opozoriti je treba, da člen 48 PDEU določa, da Evropski parlament in Svet Evropske unije na področju socialne varnosti sprejmeta „takšne ukrepe […], kakršni so potrebni za zagotovitev prostega gibanja delavcev“, med drugim z vzpostavitvijo ureditve, ki delavcem migrantom zagotavlja „seštevanje vseh dob, ki se upoštevajo po zakonodajah posameznih držav“. ( 3 ) Veljavni sistem seštevanja dob je v Uredbi št. 883/2004. V zvezi s tem člen 6 Uredbe št. 883/2004 določa seštevanje zavarovalnih dob, dob zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, člena 52 in 58 te uredbe pa vsebujeta pravila za izračunavanje dajatev za starost in minimalnih dajatev za starost, če ima oseba zavarovalne dobe ali dobe prebivanja v več kot eni državi članici.

5.

Čeprav se predlog za sprejetje predhodne odločbe izrecno sklicuje na člen 48 PDEU, menim, da je mogoče odgovor na vprašanje za predhodno odločanje najti v členu 5 Uredbe št. 883/2004, ki določa načelo enake obravnave dajatev, dohodka in dejstev, ki izhaja iz sodne prakse Sodišča.

6.

V uvodnih izjavah 9, 10, 11 in 12 Uredbe št. 883/2004 je navedeno:

7.

Člen 3 Uredbe št. 883/2004, naslovljen „Stvarna veljavnost“, določa:

„1.   Ta uredba se uporablja za vso zakonodajo v zvezi z naslednjimi področji socialne varnosti:

[…]

[…]“.

8.

Člen 5 navedene uredbe, naslovljen „Enako obravnavanje dajatev, dohodka, dejstev ali dogodkov“, določa:

„Če v tej uredbi ni določeno drugače in glede na posebne predpisane izvedbene določbe velja naslednje:

9.

Člen 6 Uredbe št. 883/2004, naslovljen „Seštevanje dob“, določa:

„Razen če v tej uredbi ni določeno drugače, pristojni nosilec države članice, po zakonodaji katere so:

pogojeni z dopolnitvijo zavarovalnih dob, dob zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, v potrebni meri upošteva zavarovalne dobe, dobe zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, dopolnjene po zakonodaji katere koli druge države članice, kakor da bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja.“

10.

Člen 52 navedene uredbe, naslovljen „Dodelitev dajatev“, v odstavku 1 določa:

„1.   Pristojni nosilec izračuna znesek dajatve, ki bi ga bilo treba izplačati:

11.

Člen 58 navedene uredbe, naslovljen „Dodelitev dodatka“, določa:

„1.   Prejemniku dajatev, za katerega se uporablja to poglavje, se v državi članici stalnega prebivališča, po zakonodaji katere se mu dajatev izplačuje, ne sme dodeliti dajatve, ki je nižja od najnižje dajatve, določene v tej zakonodaji za zavarovalno dobo ali dobo prebivanja, ki je enaka vsem dobam, upoštevanim za plačilo v skladu s tem poglavjem.

2.   Pristojni nosilec te države članice mu ves čas stalnega prebivanja na njenem ozemlju izplačuje dodatek, ki je enak razliki med vsoto dajatev, ki se izplačuje v skladu s tem poglavjem, in višino najnižje dajatve.“

12.

Člen 208 Ley General de la Seguridad Social (splošni zakon o socialni varnosti), je v konsolidirani različici, ki je bila potrjena z Real Decreto legislativo (kraljeva zakonska uredba) 8/2015 z dne 30. oktobra 2015 ( 4 ) v različici, ki je veljala na dan vložitve zahtevka tožeče stranke, določal:

„1.   Za dostop do predčasne upokojitve na prošnjo upravičenca se zahteva izpolnitev naslednjih pogojev:

2.   V primerih predčasne upokojitve iz tega člena se pokojnina za vsako četrtletje ali del četrtletja, ki ob nastopu dogodka, ki je podlaga za nastanek pokojnine, delavcu manjka do dopolnitve zakonsko določene starosti za upokojitev, ki v vsakem primeru izhaja iz uporabe določbe člena 205(1)(a), zniža za naslednje količnike glede na izkazano prispevno dobo:

[…]

Izključno za določitev navedene zakonsko določene starosti za upokojitev se kot taka starost šteje starost, ki bi se uporabljala za delavca, če bi nadaljeval s plačevanjem prispevkov v obdobju med nastopom dogodka, ki je podlaga za nastanek pokojnine, in dopolnitvijo zakonsko določene starosti za upokojitev, ki v vsakem primeru izhaja iz uporabe člena 205(1)(a).

Pri izračunu zavarovalne dobe se štejejo cela obdobja, pri čemer se deli obdobja ne upoštevajo sorazmerno.“

13.

Člen 14(3) Real Decreto 1170/2015, de 29 de diciembre, sobre revalorización de pensiones del sistema de seguridad social y de otras prestaciones sociales públicas para el ejercicio 2016 (kraljeva uredba 1170/2015 z dne 29. decembra 2015 o uskladitvi pokojnin iz sistema socialne varnosti in drugih javnih socialnih prejemkov za leto 2016) ( 5 ) določa:

„Če je po uporabi določb iz prejšnjega odstavka skupni znesek pokojnin, priznanih na podlagi dvostranskega ali večstranskega sporazuma z organom za socialno varnost, po španski ali tuji zakonodaji, nižji od minimalne pokojnine, ki v danem trenutku velja v Španiji, se upravičencu, če živi na državnem ozemlju in izpolnjuje tozadevne pogoje iz splošnih določb, zagotovi plačilo razlike med zneskom pokojnine, ki mu je priznana bodisi v Španiji ali v tujini, in zneskom minimalne pokojnine.

Za pokojnine, priznane na podlagi uredb Skupnosti o socialni varnosti, se uporablja določba iz člena 50 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, in člena 58 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

[…]“.

14.

A. Bocero Torrico, rojen 15. decembra 1953, je vključen v španski sistem socialne varnosti. 16. decembra 2016 je španski organ za socialno varnost zaprosil za predčasno dajatev za starost, ki jo je INSS z odločbo z dne 9. novembra 2016 zavrnil, ker naj dajatev ne bi dosegala minimalnega zneska dajatve za starost, ki bi upravičencu pripadala glede na njegov družinski položaj pri starosti 65 let. A. Bocero Torrico je vložil pritožbo v upravnem postopku, ki je bila nazadnje zavrnjena z odločbo z dne 25. aprila 2017. ( 6 )

15.

A. Bocero Torrico je skupno plačeval prispevke 16.637 dni, od tega 9947 dni v Španiji in 6690 dni v Nemčiji. V Nemčiji mu je bila priznana dajatev za starost v višini 507,35 EUR. Predčasna dajatev za starost, ki bi mu pripadala v Španiji, bi znašala 530,15 EUR, izračunana z uporabo korekcijskega količnika 88 % glede na starost na osnovo za odmero pokojnine v višini 773,75 EUR, izračunana z uporabo deleža, ki ga plača Španija, v višini 76,86 %.

16.

J. Bode, rojen 4. junija 1952, je vključen v španski sistem socialne varnosti. 31. maja 2015 je španski organ za socialno varnost zaprosil za predčasno dajatev za starost, ki jo je INSS z odločbo z dne 26. avgusta 2015 zavrnil, ker naj dajatev ne bi dosegala minimalnega zneska pokojnine, ki bi upravičencu pripadala glede na njegov družinski položaj pri starosti 65 let.

17.

J. Bode je skupno plačeval prispevke 16.725 dni, od tega 2282 dni v Španiji in 14.443 v Nemčiji. V Nemčiji mu je bila priznana starostna pokojnina v višini 1185,22 EUR. Predčasna dajatev za starost, ki bi mu pripadala v Španiji, bi znašala 206,60 EUR, izračunana z uporabo korekcijskega količnika 87 % glede na starost na osnovo za odmero pokojnine v višini 1357,80 EUR na mesec ter izračunana z uporabo deleža, ki ga plača Španija, v višini 17,49 %.

18.

Minimalna dajatev za starost v Španiji za osebe, starejše od 65 let, z nepreskrbljenim zakoncem za leto 2016 je 784,90 EUR.

19.

A. Bocero Torrico in J. Bode sta pri Juzgado de lo Social (delovno in socialno sodišče, Španija) ( 7 ) vložila tožbi zoper INSS in TGSS, s katerima sta predlagala, naj se ugotovi njuna pravica do predčasne dajatve za starost z učinkom od 1. januarja 2017 oziroma 1. julija 2015.

20.

Juzgado de lo Social (delovno in socialno sodišče) je ugotovilo, da mora biti v skladu z nacionalno zakonodajo znesek predčasne dajatve za starost, ki ga prejme upravičenec, višji od minimalne dajatve za starost, ki bi upravičencu glede na njegove družinske razmere pripadala ob dopolnitvi starosti 65 let. Menilo je, da mora znesek dajatve za starost, ki ga prejme upravičenec, ustrezati španski sorazmerni dajatvi za starost, saj je to v resnici dajatev za starost, ki jo bo upravičenec dejansko prejemal od Španije ločeno od dajatve iz katere koli druge države članice. V sodbi so bile torej sprejete trditve INSS, ki temeljijo na namenu nacionalne zakonodaje, ki je izogniti se dopolnitvam predčasnih dajatev za starost do minimalne zakonske pokojnine osebam, ki še niso dopolnile zakonsko določene upokojitvene starosti, zaradi česar te osebe ostanejo na trgu dela.

21.

Tožbi A. Bocera Torrica in J. Bodeja sta bili tako zavrnjeni s sodbama z dne 6. oktobra 2017 oziroma 15. novembra 2017.

22.

Zoper ti sodbi sta A. Bocero Torrico in J. Bode 3. novembra 2017 oziroma 22. novembra 2017 vložila pritožbi.

23.

Predložitveno sodišče meni, da A. Bocero Torrico in J. Bode ne bremenita španskega sistema socialne varnosti, saj njunih predčasnih dajatev za starost nikoli ne bo treba dopolnjevati do zneska minimalne dajatve za starost z dodatkom v breme Španije, saj prejemata tudi dajatev za starost v breme Nemčije in je znesek obeh dajatev za starost, resničnih in dejanskih, višji od zneska minimalne dajatve za starost, kot je določena v Španiji. Po navedbah predložitvenega sodišča člen 14(3) kraljeve uredbe 1170/2015, ki napotuje na člen 58 Uredbe (ES) 883/2004, dovoljuje samo plačilo razlike med zneskom dajatev, ki se izplačujejo na podlagi uredb Unije, in minimalno dajatvijo za starost v Španiji. Povedano drugače, če bi se dodelila predčasna dajatev za starost, bi bilo treba upoštevati obe dajatvi, ki ju dejansko prejemata v Španiji in Nemčiji, kar bi preprečilo kakršno koli dopolnjevanje dajatve do minimalnega zneska.

24.

Predložitveno sodišče meni, da se pri primerjanju delavca, ki se ni izselil in ki v Španiji prejema predčasno dajatev za starost v višini 1193,38 EUR, ( 8 ) in delavca migranta, ki prejema enak znesek, ki ga plačajo dve ali več držav članic, izkaže, da je delavec migrant oškodovan in diskriminiran zaradi izselitve v drugo državo članico (v tem primeru v Nemčijo) ter da mu je preprečen dostop do predčasne dajatve za starost, ki bi pripadala delavcu, ki se ni izselil. Navedeno sodišče tako meni, da bi bilo treba člen 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti, ki se nanaša na „znesek pokojnine, ki ga oseba prejme“, razlagati tako, da ta znesek pomeni vsoto dejanske dajatve za starost v breme Španije in dejanske dajatve za starost v breme Nemčije. Predložitveno sodišče meni tudi, da bi bil tak pristop v skladu z namenom te določbe, ki je izogniti se temu, da bi Španija morala dopolnjevati dajatev do zakonsko določenega minimuma, ob upoštevanju, da bi bilo, kot je že bilo navedeno, tako v skladu s špansko zakonodajo kot z zakonodajo Unije pri presoji pravice do dopolnitve do minimalne dajatve treba upoštevati vsoto obeh dajatev.

25.

V teh okoliščinah je Tribunal Superior de Justicia de Galicia (vrhovno sodišče Galicije) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 48 PDEU razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki dostop do pokojnine za predčasno upokojitev pogojuje s tem, da je znesek pokojnine, ki jo oseba prejme, višji od minimalne pokojnine, ki bi zadevni osebi pripadala po tej nacionalni zakonodaji, pri čemer se pojem „pokojnina, ki jo oseba prejme“ razlaga kot dejanska pokojnina, ki jo izplačuje zgolj pristojna država članica (v tem primeru Španija), ne da bi se vračunala tudi dejanska pokojnina, ki bi jo tej osebi na podlagi druge dajatve iste narave lahko izplačevala druga ali več drugih držav članic?“

26.

Pisna stališča so predložili A. Bocero Torrico in J. Bode, INSS, Kraljevina Španija in Komisija, ki so tudi ustno predstavili stališča na obravnavi 2. maja 2019.

27.

A. Bocero Torrico in J. Bode trdita, da so nacionalna pravila, ki dostop do predčasne dajatve za starost pogojujejo z zneskom sorazmerne dajatve, ki ga mora plačevati pristojni organ glede na plačane prispevke v skladu z nacionalno zakonodajo, v nasprotju s pravom Unije. S temi pravili je dostop do dajatev pogojen s prispevki, plačanimi v eni državi članici, zaradi česar naj bi bil odvzet učinek pravilom in načelom prava Unije, ki zadevajo prosto gibanje in seštevanje zavarovalnih dob, zlasti tistih v zvezi s seštevanjem zavarovalnih dob za namen dostopa do dajatev za starost iz členov 45 in 48 PDEU ter členov 6, 50, 51, 52(1)(b) in 58 Uredbe št. 883/2004.

28.

A. Bocero Torrico in J. Bode menita, da je treba „znesek pokojnine, ki ga upravičenec prejme“ iz člena 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti enačiti s teoretičnim zneskom dajatve, opredeljenim v členu 52(1)(b)(i) Uredbe št. 883/2004, saj to pripelje do izenačitve delavca migranta z domačim delavcem v enakem položaju, ki se ni izselil. Podredno trdita, da bi bilo treba te izraze razlagati v skladu s členom 5(a) Uredbe št. 883/2004 tako, da se nanašajo na vsoto sorazmernih dajatev, ki jih zadevna oseba prejme od dveh ali več držav članic za vse zavarovalne dobe, ki se upoštevajo za namene dostopa do predčasne dajatve za starost in izračun te dajatve v Španiji. Vendar opozarjata, da iz tega pristopa izhajata dve neugodnosti. Prvič, dostop do predčasne dajatve za starost v Španiji naj bi bil pogojen z zneskom, ki izhaja iz ureditve pravice do dajatev v dveh ali več državah članicah v skladu s členom 52(1)(b)(ii) Uredbe št. 883/2004, ne glede na znesek dajatve, do katerega bi bila zadevna oseba upravičena v Španiji, če bi bile vse zavarovalne dobe dopolnjene v skladu s špansko zakonodajo, in, drugič, dostop do predčasne dajatve za starost v eni državi članici je pogojen z dostopom do predčasne dajatve za starost in njenim prejemanjem v drugi državi članici, ne da bi se upoštevalo dejstvo, da predčasna upokojitev ni urejena v zakonodajah vseh držav članic, v tistih državah, kjer je ta možnost zakonsko določena, pa ni urejena na enak način.

29.

INSS v skladu z novim upravnim stališčem št. 3/2018 z dne 13. februarja 2018 trdi, da je pogoj iz člena 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti izpolnjen, če je, prvič, teoretični znesek dajatve ( 9 ) višji od minimalne španske dajatve za starost in, drugič, vsota zneska španske dajatve in dajatev ene ali več drugih držav članic višja od minimalne španske dajatve za starost. INSS meni, da če je teoretični znesek dajatve višji od minimalne španske dajatve za starost, dodatka iz člena 14(2) kraljeve uredbe št. 1170/2015 za zagotavljanje zneska, ki je enak minimalni dajatvi za starost, ni treba plačevati. Dalje, dodatka iz člena 14(3) naj ne bi bilo treba plačevati, če je vsota zneskov španske dajatve in dajatev ene ali več drugih držav članic višja od minimalne španske dajatve za starost. INSS torej meni, da je treba pri odgovoru na vprašanje predložitvenega sodišča upoštevati teoretični znesek dajatev, izračunan s seštevanjem dob v skladu s členi 5, 6, 51 in 52 Uredbe št. 883/2004.

30.

Kraljevina Španija meni, da Uredba št. 883/2004 državam članicam ne nalaga plačevanja dodatka k sorazmerni dajatvi, ki jo mora plačevati država članica in ki ustreza predčasni dajatvi za starost, da bi bila dosežena minimalna pokojnina, ki se v tej državi članici plačuje pri dopolnjeni starosti 65 let, saj bi to pomenilo diskriminacijo v prid delavcev, ki v Španiji niso bili zavarovani za celotno dobo. Opozarja na dejstvo, da je INSS v skladu s členom 52 Uredbe št. 883/2004 pri izračunu predčasnih dajatev za starost A. Bocera Torrica in J. Bodeja upošteval njune prispevke v Nemčiji. Vendar Uredba št. 883/2004 ne določa, da je treba za izpolnitev pogoja iz člena 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti prišteti znesek njunih nemških dajatev, takšno seštevanje pa da bi pomenilo izkrivljanje španske zakonodaje s področja socialne varnosti.

31.

Kraljevina Španija potrjuje tudi, da se pogoja, določena v novem upravnem stališču št. 3/2018, uporabljata za vlogi A. Bocera Torrica in J. Bodeja za predčasno dajatev za starost.

32.

Komisija meni, da je treba vlogi A. Bocera Torrica in J. Bodeja za predčasno dajatev za starost preučiti ob upoštevanju načela enake obravnave dajatev, dohodka, dejstev ali dogodkov, določenega v členu 5(a) Uredbe št. 883/2004, kot je razloženo glede na člena 45 in 48 PDEU. Zato naj bi bilo treba sklicevanje na „znesek pokojnine, ki ga upravičenec prejme“ v španski zakonodaji razlagati tako, da se nanaša na vsoto zadevne španske in zadevne nemške dajatve, ki sta za namene te določbe enakovredni dajatvi.

33.

Za koristen odgovor na vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, je treba najprej poudariti, da Uredba št. 883/2004 ne določa skupnega sistema socialne varnosti, temveč nasprotno dopušča obstoj različnih nacionalnih sistemov in je namenjena zgolj njihovi uskladitvi. Tako države članice v skladu z ustaljeno sodno prakso obdržijo pristojnost za ureditev svojih sistemov socialne varnosti. Zato se, ker ni harmonizacije na ravni Unije, z zakonodajo vsake države članice določijo med drugim pogoji za pridobitev pravice do dajatev. Države članice morajo ob izvajanju te pristojnosti kljub temu spoštovati pravo Unije in zlasti določbe Pogodbe DEU o pravici, priznani vsakemu državljanu Unije, da se prosto giblje in prebiva na ozemlju držav članic. ( 10 ) Osebe, ki izvršujejo to pravico do prostega gibanja, ne smejo biti zaradi izvrševanja te pravice na noben način zakonsko prikrajšane.

34.

Država članica lahko načeloma svobodno uredi pravico do minimalne starostne pokojnine ( 11 ) in določi pogoje, pod katerimi lahko oseba koristi predčasne dajatve za starost, če takšni pogoji ne ovirajo prostega gibanja delavcev za namene člena 45 PDEU. Zato menim, da lahko država članica načeloma svobodno, kot v obravnavani zadevi, dodelitev predčasne dajatve za starost pogojuje z dopolnitvijo določene starosti, določenim številom let plačevanja prispevkov in upravičenostjo do dajatve, ki je višja od zneska minimalne dajatve za starost v tej državi članici. ( 12 )

35.

Zdi se namreč, da se trije pogoji, ki jih določa člen 208(1) splošnega zakona o socialni varnosti, v postopku v glavni stvari pred predložitvenim sodiščem sami po sebi ne izpodbijajo. Izpodbija se način uporabe tretjega pogoja, ki ga določa člen 208(1) ( 13 ) tega nacionalnega zakona, ( 14 ) v zvezi z osebami, kot sta A. Bocero Torrico in J. Bode, ki so izvrševale pravico do prostega gibanja.

36.

Mnenja v stališčih, predloženih Sodišču, o tem, ali se člen 5 in/ali 6 Uredbe št. 883/2004 uporablja v zadevnih okoliščinah v postopku v glavni stvari, se očitno razlikujejo.

37.

V skladu z ustaljeno sodno prakso ( 15 )pridobitev pravice do dajatev za starost spada na področje uporabe člena 6 Uredbe št. 883/2004. ( 16 ) Nasprotno pa so pravila v zvezi z izračunavanjem zneska dajatve določena v členu 52 in naslednjih te uredbe. ( 17 )

38.

Člen 6 Uredbe št. 883/2004 uresničuje načelo seštevanja zavarovalnih dob, dob prebivanja, zaposlitve ali samozaposlitve, kot je določeno v členu 48 PDEU, ( 18 ) s tem ko med drugim določa, da kadar zakonodaja države članice pogojuje pridobitev pravice do dajatev z dopolnitvijo zavarovalnih dob ali dob zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja, mora pristojni nosilec te države članice upoštevati take dobe, dopolnjene po zakonodaji druge države članice, kot če bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja. Z drugimi besedami, dobe, dopolnjene v različnih državah članicah, se morajo sešteti. ( 19 )

39.

Glede dajatev za starost člen 52(1)(b)(i) Uredbe št. 883/2004 določa, da pristojni nosilec izračuna teoretični znesek dajatve, do katere je zadevna oseba upravičena, kot če bi bile vse zavarovalne dobe in/ali dobe prebivanja, ki jih je dopolnila v različnih državah članicah, dopolnjene v državi članici pristojnega nosilca. Pristojni nosilec nato v skladu s členom 52(1)(b)(ii) te uredbe določi dejanski znesek dajatve na podlagi teoretičnega zneska v sorazmerju med trajanjem zavarovalnih dob in/ali dob prebivanja v državi članici pristojnega nosilca ter med skupnim trajanjem zavarovalnih dob in/ali dob prebivanja, dopolnjenih v različnih državah članicah – z drugimi besedami, gre za metodo sorazmernega izračuna. ( 20 )

40.

Pomembno je poudariti, da izračuna teoretičnega zneska in s tem dejanskih zneskov (sorazmerna dajatev) dajatev za starost A. Bocera Torrica in J. Bodeja v Španiji in Nemčiji v postopku v glavni stvari nista sporna.

41.

INSS, Kraljevina Španija ter tudi A. Bocero Torrico in J. Bode menijo, da bi bilo treba za presojo, ali je pogoj v zvezi z zneskom minimalne dajatve, določen v členu 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti, izpolnjen, uporabiti teoretični znesek dajatve, izračunan v skladu s členom 52(1)(b)(i) Uredbe št. 883/2004.

42.

S tem se ne strinjam.

43.

Menim, da je teoretični znesek dajatve, izračunan v skladu s členom 52(1)(b)(i) Uredbe št. 883/2004, vmesni korak pri izračunavanju dejanske sorazmerne dajatve, ki jo je treba dodeliti, in se ne sme uporabljati za presojo, ali je pravica do (predčasne) dajatve za starost dejansko pridobljena. ( 21 ) Poleg tega je, kot sem navedel v točkah 37 in 38 teh sklepnih predlogov, v Uredbi št. 883/2004 jasna razlika med pravili v zvezi s pridobitvijo pravice do dajatve za starost in pravili za izračunavanje te dajatve. ( 22 )

44.

Dalje, pridobitev pravice do dajatve za starost sicer spada na področje uporabe člena 6 Uredbe št. 883/2004, vendar se ta določba jasno nanaša na seštevanje zavarovalnih dob, dob zaposlitve, samozaposlitve ali prebivanja in ne na druge pogoje za pridobitev take pravice. ( 23 ) Ker člen 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti pravico do predčasnih dajatev za starost med drugim pogojuje s tem, da je znesek dajatve, ki ga oseba prejme, višji od minimalne dajatve za starost, do katere bi bila zadevna oseba v Španiji upravičena glede na svoj družinski položaj ob dopolnitvi starosti 65 let, menim, da je upoštevna določba, ki jo je treba uporabiti, člen 5 Uredbe št. 883/2004. ( 24 ) V uvodni izjavi 10 Uredbe št. 883/2004 je namreč navedeno, da načelo izenačevanja ali enakega obravnavanja dajatev, dohodka, dejstev ali dogodkov v drugi državi članici v skladu s členom 5 te uredbe ne sme posegati v načelo iz člena 6, da se nekatere dobe, kot so zavarovalne dobe, ki so nastopile v drugi državi članici, seštevajo, kot bi bile dopolnjene po zakonodaji pristojne države članice. ( 25 )

45.

Menim, da pogoj iz člena 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti za pridobitev predčasne dajatve za starost zagotavlja, da ima „prejemanje“ določenega zneska ( 26 ) dajatve za starost „pravne učinke“, zato mora biti ta pogoj skladen z načelom enakega obravnavanja iz člena 5 Uredbe št. 883/2004, da ne bi bili oškodovani delavci, ki izvršujejo pravico do prostega gibanja. ( 27 ) V skladu s tem menim, da je treba dajatve za starost v Španiji prišteti primerljivim ali enakovrednim dajatvam, ki jih oseba prejema v eni ali več drugih državah članicah, da bi bil izpolnjen pogoj iz člena 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti.

46.

Iz spisa, predloženega Sodišču, izhaja, da so – kar mora preveriti predložitveno sodišče – predčasna dajatev za starost, določena v členu 208(1) splošnega zakona o socialni varnosti, ( 28 ) ter dajatvi za starost A. Bocera Torrica in J. Bodeja ( 29 ) v Nemčiji primerljive ali enakovredne dajatve za namene člena 5(a) Uredbe št. 883/2004. ( 30 )

47.

INSS in Kraljevina Španija sta na obravnavi 2. maja 2019 navedla, da je cilj zadevnih nacionalnih določb dvojen, in sicer, prvič, zagotoviti, da vlagatelji zahtevkov, upravičeni do predčasne dajatve za starost, ki jo določa člen 208(1) splošnega zakona o socialni varnosti, ne bi postali breme za španski sistem socialne varnosti, ter, drugič, spodbujati aktivnost na trgu dela in takšne vlagatelje zahtevkov odvrniti od tega, da bi zahtevali predčasno upokojitev.

48.

Glede na izrecne pogoje iz člena 208(1)(c) splošnega zakona o socialni varnosti je očitno, da so zadevne nacionalne določbe posebej namenjene zagotavljanju, da so vlagatelji zahtevkov za dajatve za starost upravičeni do zneska veljavne minimalne pokojnine in torej niso upravičeni do nekaterih dodatnih dajatev ali dodatkov, s čimer se zagotavlja, da ne postanejo dodatno breme za španski sistem socialne varnosti. Poudariti je treba, da se v obravnavanem postopku nikakor ne izpodbija ta cilj sam po sebi, temveč dejstvo, da se nacionalna zakonodaja uporablja diskriminatorno v škodo delavcev, ki so izvrševali svojo temeljno pravico do prostega gibanja. Poleg tega bi rad opozoril, da je predložitveno sodišče samo ( 31 ) navedlo, da A. Bocero Torrico in J. Bode po seštetju njune španske in nemške dajatve za starost ne bi bila upravičena do dodatka. ( 32 ) V teh okoliščinah torej nobeden od vlagateljev zahtevkov ne bo obremenil španskega sistema socialne varnosti.

49.

Čeprav je cilj odvračanja vlagateljev od vlaganja zahtevkov za predčasno upokojitev morda hvalevreden za povečevanje nacionalne produktivnosti in zmanjšanje bremena za sistem socialne varnosti – zlasti zaradi staranja prebivalstva in daljše pričakovane življenjske dobe – se ne sme uresničevati na način, ki diskriminira osebe, ki so izvrševale svojo temeljno pravico do prostega gibanja. V tem smislu se je v obravnavanih primerih žal težko izogniti vtisu, da so španski organi svoja zakonska pooblastila izvajali na očitno diskriminatoren način do zadevnih vlagateljev zahtevkov, ki sta izvrševala svojo pravico do prostega gibanja, kar je – oziroma bi vsaj moralo biti – težko upravičiti.

50.

Zato menim, da je treba člen 5(a) Uredbe št. 883/2004 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki dostop do predčasne dajatve za starost pogojuje s tem, da je znesek dajatve, ki jo oseba prejme, višji od minimalne dajatve, ki bi zadevni osebi pripadala po tej nacionalni zakonodaji, ne da bi se vračunala tudi dejanska dajatev, ki bi jo tej osebi lahko na podlagi druge dajatve iste narave izplačevala druga ali več drugih držav članic.

51.

Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je predložilo Tribunal Superior de Justicia de Galicia (vrhovno sodišče Galicije, Španija), odgovori:

Člen 5(a) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki dostop do predčasne dajatve za starost pogojuje s tem, da je znesek dajatve, ki jo oseba prejme, višji od minimalne dajatve, ki bi zadevni osebi pripadala po tej nacionalni zakonodaji, ne da bi se vračunala tudi dejanska dajatev, ki bi jo tej osebi lahko na podlagi druge dajatve iste narave izplačevala druga ali več drugih držav članic.