1.

Direktivo Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov je treba, zlasti ob upoštevanju člena 3(1) in (4) ter člena 5(2)(a) te direktive, razlagati tako, da v primeru prenosa podjetja, ki je predmet postopka zaradi insolventnosti, ki ga izvede njegov stečajni upravitelj, ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakor se razlaga v nacionalni sodni praksi in v skladu s katero ob nastopu dogodka, ki daje pravico do starostne pokojnine iz naslova dodatnega poklicnega pokojninskega zavarovanja in do katerega pride po začetku postopka zaradi insolventnosti, pridobitelj ne odgovarja za pričakovane pravice delavca do te starostne pokojnine, ki so bile pridobljene iz naslova delovnih dob pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, pod pogojem, da so glede dela zneska, za katerega pridobitelj ne odgovarja, ukrepi, sprejeti zaradi varstva interesov delavcev, na ravni, ki je vsaj enakovredna ravni varstva, ki se zahteva s členom 8 Direktive 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca.

2.

Člen 3(4)(b) Direktive 2001/23 v povezavi s členom 8 Direktive 2008/94 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakor se razlaga v nacionalni sodni praksi in ki ob nastopu dogodka, ki daje pravico do dajatev za starost iz naslova dodatnega poklicnega pokojninskega zavarovanja in do katerega pride po začetku postopka zaradi insolventnosti, v okviru katerega je bil izveden prenos podjetja, določa, da za del teh dajatev, za katerega pridobitelj ne odgovarja, prvič, jamstveni sklad za primer insolventnosti, določen v skladu z nacionalnim pravom, ni dolžan posredovati, če pričakovane pravice do dajatev za starost še niso bile dokončne ob začetku tega postopka zaradi insolventnosti, in da se, drugič, za namen izračuna zneska, ki se nanaša na del teh dajatev, za katere odgovarja ta sklad, ta znesek izračuna na podlagi bruto mesečne plače zadevnega delavca ob začetku tega postopka, če bi bilo zaradi tega delavcem krateno minimalno varstvo, ki ga zagotavlja ta določba, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

3.

Člen 8 Direktive 2008/94 v delu, v katerem določa minimalno varstvo pridobljenih ali pričakovanih pravic delavcev do dajatev za starost, ima lahko neposredni učinek, tako da se je nanj mogoče sklicevati zoper subjekt zasebnega prava, ki ga je zadevna država članica imenovala za jamstveni sklad za primer insolventnosti delodajalca na področju poklicnih pokojnin, če je mogoče, prvič, ta subjekt glede na jamstveno nalogo, ki jo ima, in pogoje, pod katerimi jo opravlja, enačiti z državo ter, drugič, če se ta naloga dejansko nanaša na vrste dajatev za starost, za katere se zahteva minimalno varstvo iz tega člena 8, kar mora ugotoviti predložitveno sodišče.