Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 19. decembra 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juge d'instruction du tribunal de grande instance de Paris – Francija) – kazenski postopek zoper X

(Zadeva C-390/18) (1)

(Predhodno odločanje - Direktiva 2000/31/ES - Storitve informacijske družbe - Direktiva 2006/123/ES - Storitve - Povezovanje poklicnih in nepoklicnih gostiteljev, ki razpolagajo z nastanitvami za najem, z osebami, ki iščejo tovrstno nastanitev - Opredelitev - Nacionalna ureditev, na podlagi katere veljajo nekatere omejitve za opravljanje poklica nepremičninskega posrednika - Direktiva 2000/31/ES - Člen 3(4)(b), druga alinea - Obveznost priglasitve ukrepov, ki omejujejo svobodo zagotavljanja storitev informacijske družbe - Nepriglasitev - Nasprotovanje - Kazenski postopek z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka)

(2020/C 61/09)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Juge d'instruction du tribunal de grande instance de Paris

Stranke v postopku v glavni stvari

ob udeležbi: YA, Airbnb Ireland UC, Hôtelière Turenne SAS, Association pour un hébergement et un tourisme professionnels (AHTOP), Valhotel

Izrek

Člen 2(a) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju), ki napotuje na člen 1(1)(b) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in predpisov o storitvah informacijske družbe, je treba razlagati tako, da je treba storitev posredovanja, katere namen je prek elektronske platforme odplačno povezati potencialne najemnike s poklicnimi ali nepoklicnimi najemodajalci, ki ponujajo storitve kratkotrajne nastanitve, pri čemer se skupaj z navedeno storitvijo posredovanja prav tako ponujajo številne storitve, ki so glede na to storitev posredovanja pomožne, opredeliti kot „storitev informacijske družbe“ v smislu Direktive 2000/31.

Člen 3(4)(b), druga alinea, Direktive 2000/31 je treba razlagati tako, da zasebni subjekt lahko nasprotuje temu, da se zanj v okviru kazenskega postopka z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka uporabljajo ukrepi države članice, ki omejujejo svobodo zagotavljanja storitve informacijske družbe, ki jo ta subjekt opravlja iz druge države članice, če navedeni ukrepi niso bili priglašeni v skladu s to določbo.

(1) UL C 301, 27.8.2018.