|
16.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 423/6 |
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 15. oktobra 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hanseatisches Oberlandesgericht Hamburg – Nemčija) – izvršitev evropskega naloga za prijetje, izdanega zoper Dumitruja-Tudorja Dorobantuja
(Zadeva C-128/18) (1)
(Predhodno odločanje - Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - Okvirni sklep 2002/584/PNZ - Evropski nalog za prijetje - Razlogi za zavrnitev izvršitve - Člen 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah - Prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - Razmere v zaporu v odreditveni državi članici - Presoja, ki jo opravi izvršitveni pravosodni organ - Merila)
(2019/C 423/07)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Hanseatisches Oberlandesgericht Hamburg
Stranka v postopku v glavni stvari
Dumitru-Tudor Dorobantu
Izrek
Člen 1(3) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009 v povezavi s členom 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da mora izvršitveni pravosodni organ, kadar ima na voljo objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene dokaze, ki potrjujejo obstoj sistemskih ali splošnih pomanjkljivosti glede razmer v zavodih za prestajanje kazni zapora odreditvene države članice, da bi ugotovil, ali obstajajo resni in utemeljeni razlogi za prepričanje, da obstaja dejanska nevarnost, da bo oseba, za katero je izdan evropski nalog za prijetje, po predaji tej državi članici podvržena nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju v smislu tega člena 4, upoštevati vse upoštevne materialne vidike razmer v zaporu v zavodu za prestajanje kazni zapora, za katerega je konkretno predvideno, da bo ta oseba v njem zaprta, kot so osebni prostor, na voljo osebi, ki ji je odvzeta prostost, v celici tega zavoda, sanitarni pogoji ali obseg svobode gibanja zadevne osebe v navedenem zavodu. Ta presoja ni omejena na preverjanje očitnih pomanjkljivosti. Izvršitveni pravosodni organ mora v okviru take presoje zaprositi odreditveni pravosodni organ za informacije, za katere meni, da so potrebne, in se mora načeloma zanesti na zagotovila tega zadnjenavedenega organa, če ni natančnih podatkov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da so razmere v zaporu v nasprotju s členom 4 Listine o temeljnih pravicah.
Natančneje, glede osebnega prostora, na voljo osebi, ki ji je odvzeta prostost, mora izvršitveni pravosodni organ, ker v zvezi s tem trenutno v pravu Unije ni minimalnih zahtev, upoštevati minimalne zahteve, ki izhajajo iz člena 3 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu, kot ga razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice. V izračun te površine se ne sme vključiti površina sanitarij, vključiti pa se mora površina, ki jo zaseda pohištvo. Osebe, ki jim je odvzeta prostost, morajo ohraniti možnost, da se v celici normalno gibljejo.
Izvršitveni pravosodni organ ne more izključiti obstoja dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja zgolj zato, ker ima zadevna oseba v odreditveni državi članici na voljo pravno sredstvo, s katerim lahko ugovarja razmeram v zaporu, ali ker v tej državi članici obstajajo zakonski ali strukturni ukrepi za okrepitev nadzora nad razmerami v zaporu.