22.1.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 22/49 |
Tožba, vložena 3. novembra 2017 – STIF-IDF/Komisija
(Zadeva T-738/17)
(2018/C 022/65)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Syndicat Transport Île-de-France (STIF-IDF) (Pariz, Francija) (zastopnika: B. Le Bret in C. Rydzynski, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
— |
izpodbijani sklep razglasi za ničen v delu, v katerem so s členom 3 tega sklepa „prispevki C2, ki jih je združenje STIF dodelilo v okviru pogodbe CT2“ opredeljeni za „shemo pomoči, ki se je nezakonito izvajala“, vendar ki je združljiva z notranjim trgom; |
— |
Komisiji naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva razloga.
1. |
Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 107(1) PDEU, ki naj bi bila storjena z izpodbijanim sklepom v obravnavani zadevi, to je s Sklepom Komisije (EU) 2017/1470 z dne 2. februarja 2017 o shemah pomoči SA.26763 2014/C (ex 2012/NN), ki jih je Francija izvedla v korist avtobusnih prevoznikov v regiji Île-de-France (UL 2017, L 209, str. 24). Komisija naj bi to kršitev storila v delu, v katerem je prispevke C2 iz CT2 opredelila za državno pomoč, ker je menila, da ukrep podeljuje njegovim upravičencem ekonomsko prednost. |
2. |
Tožeča stranka poleg tega meni, da je Komisija v svoji analizi storila več napak pri uporabi prava in presoji s tem, da je ugotovila, da četrto merilo iz sodne prakse Altmark v obravnavanem primeru ni izpolnjeno. |
3. |
Drugi tožbeni razlog se nanaša na pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa v zvezi z neizpolnjevanjem četrtega merila iz sodne prakse Altmark in obstojem ekonomske prednosti. |