13.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 382/59

Tožba, vložena 26. septembra 2017 – Port autonome du Centre et de l’Ouest in drugi/Komisija

(Zadeva T-673/17)

(2017/C 382/73)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Port autonome du Centre et de l’Ouest SCRL (La Louvière, Belgija), Port autonome de Namur (Namur, Belgija), Port autonome de Charleroi (Charleroi, Belgija), Port autonome de Liège (Liège, Belgija) in Région wallonne (Jambes, Belgija) (zastopnik: J. Vanden Eynde, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

ugotovi, da je tožba dopustna v zvezi z zahtevkom vsake od tožečih strank, in posledično razglasi ničnost Sklepa Komisije z referenčno številko: SA.38393 (2016CP, ex 2015/E) – Obdavčitev pristanišč v Belgiji (C(2017)5174 final);

—

to tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

—

posledično razglasi ničnost sklepa Evropske komisije o tem, da se neobdavčenje gospodarske dejavnosti belgijskih in zlasti valonskih pristanišč z davkom od dohodkov pravnih oseb šteje za državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v podporo tožbi v bistvu navajajo en tožbeni razlog. Menijo, da je Komisija od samega začetka kršila člen 93 PDEU, ki določa posebna pravila za transportni sektor in torej za pristanišča, ter da torej ni upoštevala volje evropskega zakonodajalca.

Presoja Komisije naj ne bi bila utemeljena niti z vidika dejanskega stanja niti iz pravnega vidika ter naj bi bila v nasprotju z besedilom člena 1 belgijskega zakona o prihodkih (CIR) in pristojnostmi javnih organov, da določijo negospodarske dejavnosti v splošnem interesu.

Stališče Komisije naj tudi ne bi bilo v skladu s predlogom Direktive z dne 16. marca 2011 (COM/2011/0121 final) o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB), ki celo za gospodarske družbe določa davčno oprostitev za subvencije, ki so neposredno povezane s pridobitvijo, gradnjo ali izboljšavo osnovnih sredstev.

Poleg tega naj bi Komisija s tem, da je Belgijo opozorila, naj spremeni svojo davčno zakonodajo, skušala prekoračiti davčne pristojnosti držav članic z naložitvijo davčne harmonizacije, ki ni v njeni pristojnosti v smislu člena 113 PDEU. S tem naj ne bi upoštevala pristojnosti držav članic na področju opredelitve dejavnosti javnih služb, na področju uporabe neposrednega obdavčenja, na področju obveznosti zagotovitve dobrega delovanja storitev v splošnem interesu (SSI), potrebnih za ekonomsko in socialno kohezijo, ter na področju diskrecijske organizacije SSI. Evropski zakonodajalec naj bi namreč državam članicam podelil pristojnost, da obdavčenja oprostijo dejavnosti, ki jih te države suvereno opredelijo kot javne službe.

Tožeče stranke menijo, da so bistvene dejavnosti notranjih valonskih pristanišč SSI, na katere se v skladu z evropsko zakonodajo pravila o konkurenci ne uporabljajo.

Nazadnje, evropska merila za opredelitev državne pomoči naj v obravnavanem primeru ne bi bila izpolnjena, zlasti kar se tiče merila selektivnosti.