18.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 121/47


Tožba, vložena 27. februarja 2017 – Consorzio IB Innovation/Komisija

(Zadeva T-126/17)

(2017/C 121/68)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Consorzio IB Innovation (Bentivoglio, Italija) (zastopnika: A. Masutti in P. Manzini, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da je Komisija s tem, da je sprejela revizijsko poročilo, glede vseh vprašanj, izpostavljenih v tožbi, napačno razlagala in uporabila GA CONTAIN in GA ICARGO;

nakar ugotovi pravilnost razlage in uporabe GA CONTAIN in GA ICARGO, ki jo je podala tožeča stranka;

Komisiji naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba se navezuje na problematiko iz zadeve T-84/17, Consorzio IBI Innovation/Komisija. Z zadnjenavedeno tožbo se je izpodbijal sklep Generalnega direktorata Evropske komisije za raziskave in inovacije z dne 30. novembra 2016 (ref. Ares 2016 – 6711369), s katerim je ta ugotovil, da mora IBI vrniti 294 925,43 EUR v zvezi s pogodbo št. 261679-CONTAIN in 155 482,91 EUR v zvezi s pogodbo št. 288383-ICARGO ter preveriti, ali obstajajo sistemske napake v zvezi z več pozneje sklenjenimi pogodbami.

Tožeča stranka izpodbija razlago tožene stranke glede zadevnih pogodb.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na napačno in protislovno razlago pojmov „upravičenec“ in „tretje osebe“, ki je v nasprotju z Grant Agreement (GA) in General Conditions (GC) iz Priloge II h General Agreement.

Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da konzorcij ni enoten subjekt, temveč skupina podjetij ali „kolektivni subjekt“ in da ne v GA ne v GC iz Priloge II k temu GA ni navedeno, da bi bilo podjetje, vključeno v konzorcij, tretja oseba glede na upravičenca GA, če imata subjekta imata različni pravni osebnosti.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 9 GA CONTAIN in člena 9 GA ICARGO, ki sta jo glede prava, ki se uporablja za te pogodbe, storila revizor in Komisija, in na uporabo nepogodbenih in pravno nezavezujočih pravil.

Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da revizijsko poročilo, ki ga je potrdila Komisija, temelji na razlagi GA, ki v njenem besedilu in pravnih pravilih, ki se uporabljajo zanj, nima podlage. Nasprotno, temelji zgolj na „priročniku“, ki so ga pripravile službe Komisije. Ta enostransko pripravljen dokument ne more prevladati nad pravili, o katerih sta se dogovorili stranki.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na napačno razlago in uporabo člena II.15.2.c Priloge II h GA CONTAIN in ICARGO.

Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da sistema obračuna posrednih stroškov nekaterih svetovalcev in-house IBI, ki so delali od doma, ni mogoče šteti za ustreznega.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na zahtevo po reviziji nerevidiranih pogodb, ki ni utemeljena na nobeni pogodbeni določbi.

Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da sploh ni jasno, na podlagi katerega pogodbenega določila GA ICARGO in CONTAIN, vključno z vsemi njunimi prilogami naj bi Komisija imela pravico, da od IBI zahteva razčlenjeno in podrobno preveritev vseh dogovorov, pri katerih je IBI sodeloval v okviru Sedmega okvirnega programa. Komisija namreč na podlagi predpostavke, da so napake, ki jih je ugotovila revizija, sistemske, od IBI zahteva, da navede, ali je seznam popoln, in ga po potrebi dopolni z manjkajočimi projekti ter preveri, ali takšne sistemske napake niso prisotne v finančnih poročilih, ki so povezana z njimi.