Zadeva T‑814/17

Lietuvos geležinkeliai AB

proti

Evropski komisiji

Sodba Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 18. novembra 2020

„Konkurenca – Zloraba prevladujočega položaja – Trg železniškega tovornega prometa – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 102 PDEU – Dostop tretjih podjetij do infrastrukture, ki jo upravlja litovska nacionalna železniška družba – Podrtje železniškega odseka – Pojem ,zloraba‘ – Dejansko ali verjetno izrinjenje konkurenta – Izračun zneska globe – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Popravni ukrepi – Sorazmernost – Neomejena sodna pristojnost“

Prevladujoči položaj – Zloraba – Zavrnitev podjetja s prevladujočim položajem, da drugemu podjetju omogoči dostop do proizvoda ali storitve, potrebne za njegovo dejavnost – Dostop podjetij do infrastrukture, ki jo upravlja nacionalna železniška družba – Nacionalna železniška družba z zakonskim monopolom nad upravljanjem infrastrukture – Odstranitev železniške proge s strani navedene nacionalne družbe – Zakonski okvir, ki nalaga dostop do železniške infrastrukture in zagotavljanje njenega dobrega stanja – Obveznost Komisije, da dokaže nujnost navedenega dostopa za vstop konkurenčnih subjektov na trg – Neobstoj

(člen 102 PDEU)

(Glej točke od 87 do 103.)
Prevladujoči položaj – Zloraba – Zavrnitev podjetja s prevladujočim položajem, da drugemu podjetju omogoči dostop do proizvoda ali storitve, potrebne za njegovo dejavnost – Dostop podjetij do infrastrukture, ki jo upravlja nacionalna železniška družba – Odstranitev železniške proge s strani nacionalne železniške družbe – Zloraba – Merilo presoje – Dejansko ali verjetno izrinjenje konkurenta – Presoja – Prenagljena odstranitev železniške proge brez zagotovitve potrebnih sredstev in izvajanja običajnih pripravljalnih korakov – Neobstoj objektivne utemeljitve za to odstranitev – Odstranitev, ki konkurentu oteži dostop do trga

(člen 102 PDEU)

(Glej točke od 156 do 181.)
Prevladujoči položaj – Zloraba – Pojem – Objektiven pojem, ki se nanaša na ravnanja, ki lahko vplivajo na sestavo trga in s katerimi se lahko ovira ohranitev ali razvoj konkurence – Upoštevanje obstoja protikonkurenčne namere – Dopustnost

(člen 102 PDEU)

(Glej točke od 188 do 192.)
Prevladujoči položaj – Zloraba – Protikonkurenčni učinek – Zadostnost potencialnega učinka – Odstranitev železniške proge s strani nacionalne železniške družbe – Akt, ki bi lahko imel protikonkurenčne učinke na trg – Predhodna ustavitev prometa na navedeni železniški progi po odkritju deformacije na njej – Nevplivanje – Potreba po preučitvi morebitnih protikonkurenčnih učinkov neobstoja popravila železniške proge – Neobstoj

(člen 102 PDEU)

(Glej točke od 219 do 233 in od 237 do 243.)
Prevladujoči položaj – Zloraba – Protikonkurenčni učinek – Obstoj ovir za vstop na trg – Presoja – Odstranitev železniške proge – Neobstoj konkurenčnih alternativnih poti

(člen 102 PDEU)

(Glej točke od 257 do 283.)
Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Odločba, ki se opira na dokaze, ki zadostujejo za dokaz obstoja izpodbijane kršitve – Obveznosti podjetij, ki izpodbijajo obstoj kršitve, glede dokazovanja

(člen 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)

(Glej točke od 293 do 298.)
Konkurenca – Upravni postopek – Prenehanje kršitev – Pristojnost Komisije – Popravni ukrepi in zaveze – Spoštovanje načela sorazmernosti – Odločba, ki določa različne popravne ukrepe, ki bi lahko zagotovili prenehanje kršitve, ne da bi bilo treba izbirati med njimi – Dopustnost

(člen 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 7)

(Glej točke od 309 do 316.)
Konkurenca – Upravni postopek – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve in naložitvi globe – Očitano ravnanje, ki domnevno pomeni novo kategorijo zlorabe prevladujočega položaja – Neupoštevnost

(člen 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3))

(Glej točke od 339 do 341, 349 in 368.)
Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Izvršitev z naklepom ali iz malomarnosti – Pojem – Podjetje, ki ne more prezreti svojega protikonkurenčnega ravnanja – Kršitev, ki jo stori prvotni subjekt in upravljavec edine obstoječe infrastrukture za opravljanje storitev železniškega tovornega prometa

(člen 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3))

(Glej točke od 345 do 348.)
Konkurenca – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Spoštovanje razumnega roka – Razglasitev ničnosti odločbe o ugotovitvi kršitve zaradi predolgega trajanja postopka – Zahteva – Kršitev pravice do obrambe zadevnih podjetij – Neobstoj

(člen 102 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1))

(Glej točke od 354 do 360.)
Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Teža kršitve – Merila presoje

(člen 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

(Glej točke od 368 do 371.)
Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Obveznost Komisije, da upošteva svojo prejšnjo prakso odločanja – Neobstoj

(člen 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

(Glej točki 372 in 384.)
Pravo Evropske unije – Načela – Enako obravnavanje – Pojem – Dokazno breme

(člen 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

(Glej točki 373 in 374.)
Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Neupoštevanje načela razumnega roka upravnega in sodnega postopka – Kršitev, ki sama po sebi ne upravičuje zmanjšanja zneska globe

(člen 102 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

(Glej točke 379, 380 in 388.)
Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Odvračalni učinek – Polje proste presoje Komisije

(člen 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točki 22 in 25)

(Glej točke od 382 do 387.)
Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg – Zmanjšanje zneska globe

(člena 102 in 261 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47(1); Uredba Sveta št. 1/2003, člena 23(3) in 31)

(Glej točke od 389 do 406.)

Povzetek

Splošno sodišče potrjuje Sklep Komisije, s katerim je bilo ugotovljeno, da je litovska nacionalna železniška družba zlorabila prevladujoči položaj na litovskem trgu železniškega tovornega prometa

Lietuvos geležinkeliai AB (v nadaljevanju: LG), litovska nacionalna železniška družba, je hkrati upravljavec železniške infrastrukture in ponudnik storitev železniškega prevoza v Litvi. Družba LG je kot ponudnik teh storitev leta 1999 sklenila poslovni sporazum z družbo Orlen Lietuva AB (v nadaljevanju: Orlen), litovsko naftno družbo v lasti poljskega naftnega podjetja PKN Orlen SA, da bi zanjo opravljala storitve železniškega prevoza na litovskem ozemlju. Ta sporazum se je med drugim nanašal na prevoz naftnih derivatov iz velike rafinerije v lasti družbe Orlen, ki je v Bugeniaiju na severozahodu Litve v bližini meje z Latvijo, do litovskega pomorskega terminala v Klaipėdi za prevoz teh derivatov v Zahodno Evropo.

Družba Orlen je po sporu, do katerega je leta 2008 prišlo med njo in družbo LG zaradi cen storitev železniškega prevoza, ki so bile predmet sporazuma, načrtovala, da svoje dejavnosti pomorskega izvoza preusmeri iz Klaipėde v pomorska terminala v Rigi in Ventspilsu v Latviji ter v tem okviru prevoz svojih proizvodov iz rafinerije v Bugeniaiju zaupa Latvijas dzelzceļš, latvijski nacionalni železniški družbi (v nadaljevanju: LDZ). Za prevoz svojega tovora do latvijskih pomorskih terminalov je družba Orlen predvidela uporabo železniške proge, ki pelje od njene rafinerije do Rengėja v Latviji (v nadaljevanju: kratka pot) in jo je dotlej uporabljala za oskrbo latvijskega in estonskega trga.

Zaradi deformacije na nekaj deset metrih železniške proge na kratki poti je družba LG kot upravljavka železniške infrastrukture 2. septembra 2008 ustavila promet na 19‑kilometrskem odseku te poti (v nadaljevanju: sporna železniška proga). Družba LG je 3. oktobra 2008 začela podirati celotno sporno železniško progo in to končala pred koncem oktobra 2008.

Zato se je morala družba Orlen, ker je menila, da družba LG ne namerava v kratkem popraviti sporne železniške proge, odpovedati svojemu načrtu, da uporabi storitve družbe LDZ. ( 1 )

Evropska komisija, ki je prejela pritožbo družbe Orlen, je s sklepom z dne 2. oktobra 2017 ugotovila, da je družba LG z odstranitvijo sporne železniške proge zlorabila svoj prevladujoči položaj, ki ga ima kot upravljavka litovske železniške infrastrukture, ker je družbi LDZ preprečila vstop na trg železniškega prevoza naftnih derivatov iz rafinerije družbe Orlen do pomorskih terminalov v Klaipėdi, Rigi in Ventspilsu (v nadaljevanju: zadevni trg). Komisija je za to kršitev družbi LG naložila globo v višini 27.873.000 EUR in ji odredila, naj preneha kršiti konkurenčno pravo Unije.

Družba LG je zoper sklep Komisije vložila tožbo pri Splošnem sodišču Evropske unije.

Splošno sodišče v sodbi s tega dne najprej navaja, da je družba LG kot upravljavka litovske železniške infrastrukture s prevladujočim položajem na podlagi prava Unije in nacionalnega prava zadolžena, da omogoči dostop do javne železniške infrastrukture, zagotavlja dobro tehnično stanje te infrastrukture ter varen in neprekinjen železniški promet, v primeru motenj železniškega prometa pa sprejme vse potrebne ukrepe za vzpostavitev normalnih razmer. Poleg tega ima ta družba prevladujoč položaj na trgu upravljanja železniške infrastrukture, ki izhaja iz nekdanjega zakonskega monopola, in ni vlagala v železniško omrežje, ki je v lasti litovske države.

V tem okviru Splošno sodišče ugotavlja, da zadevnega ravnanja, in sicer odstranitve sporne železniške proge, ni mogoče presojati z vidika ustaljene sodne prakse v zvezi z zavrnitvijo dostopa do bistvene infrastrukture, s katero se za ugotovitev, da neka praksa pomeni zlorabo, določa višji prag od tistega, ki je bil uporabljen v izpodbijanem sklepu. Tako ravnanje je namreč treba presojati kot ravnanje, ki lahko ovira vstop na trg s tem, da otežuje dostop do tega trga in ima torej učinek protikonkurenčnega izrinjenja.

Splošno sodišče dalje potrjuje, da družbi LG ni uspelo dokazati, da je bila sporna železniška proga, potem ko se je na njej pojavila zadevna deformacija in je bilo stanje celotne proge podrobno ocenjeno, v stanju, ki je upravičevalo njeno takojšnjo celotno odstranitev. V zvezi s tem je Splošno sodišče presodilo, da je Komisija pravilno ugotovila, da težave na 1,6 kilometra dolgem odseku 19‑kilometrske sporne železniške proge ne morejo upravičiti njene celotne in takojšnje odstranitve. Vsekakor je bila z zakonskim okvirom, ki se je uporabljal, družbi LG naložena ne le obveznost, da zagotovi varnost svojega železniškega omrežja, ampak tudi obveznost, da zmanjša motnje in izboljša učinkovitost tega omrežja.

Glede trditve družbe LG, da je bila celotna in takojšnja odstranitev sporne železniške proge, ki bi ji sledila njena celotna in takojšnja rekonstrukcija, za katero družba LG trdi, da jo je prvotno načrtovala, ekonomsko ugodnejša od izvajanja takojšnjih ciljno usmerjenih popravil, ki bi jim sledila celotna rekonstrukcija, vendar izvedena po delih, Splošno sodišče ugotavlja, da družba LG ni imela potrebnih finančnih sredstev za začetek rekonstrukcije in da ni izvedla običajnih pripravljalnih korakov za izvedbo takih del, zato ni imela nobenega razloga, da v naglici odstrani sporno železniško progo. Enako je Komisija brez napake ugotovila, da je podrtje železniške proge, preden se sploh začnejo obnovitvena dela, izjemno neobičajno ravnanje v železniškem sektorju.

Splošno sodišče tudi potrjuje, da je družba LG, ki je imela prevladujoč položaj ne le kot upravljavka železniške infrastrukture, ampak tudi na zadevnem trgu, imela posebno odgovornost, da ne škodi dejanski in neizkrivljeni konkurenci na tem trgu. Zato bi družba LG, ko se je odločala, kako rešiti deformacijo na sporni železniški progi, morala upoštevati to odgovornost in se izogniti izničenju vsake možnosti za to, da bi se v kratkem zagotovilo ponovno obratovanje sporne železniške proge. Vendar družba LG z odstranitvijo celotne sporne železniške proge ni izpolnila te odgovornosti, ker je njeno ravnanje otežilo dostop do zadevnega trga.

Glede vpliva odstranitve sporne železniške proge na možnost družbe LDZ, da prevaža naftne derivate družbe Orlen, namenjene pomorskemu izvozu, iz rafinerije do latvijskih pomorskih terminalov, Splošno sodišče navaja, da je to, da je morala ta družba v Litvi uporabiti pot, ki je daljša in prometnejša od litovskega dela kratke poti, zanjo pomenilo večja tveganja za navzkrižja vlakovnih poti, negotovost glede kakovosti in stroškov dodatnih železniških storitev ter tveganja v zvezi z pomanjkanjem in nepreglednostjo informacij glede pogojev vstopa na trg in s tem večjo odvisnost od upravljavca litovskega železniškega omrežja. Splošno sodišče poleg tega ugotavlja, da so bili v letih 2008 in 2009 stroški prevoza naftnih derivatov družbe Orlen višji na daljših poteh do latvijskih pomorskih terminalov kot na poti do Klaipėde. Zato Komisiji ni mogoče očitati, da je storila napako pri presoji, ko je ugotovila, da daljše poti do latvijskih pomorskih terminalov ne bi bile konkurenčne v primerjavi s potjo do Klaipėde.

V teh okoliščinah Splošno sodišče v bistvu zavrača tožbo družbe LG v celoti.

Vendar je Splošno sodišče ob izvajanju svoje neomejene sodne pristojnosti na področju določitve glob ob upoštevanju teže in trajanja kršitve presodilo, da je znesek globe, naložene družbi LG, primerno zmanjšati s 27.873.000 EUR na 20.068.650 EUR.

( 1 ) Na obravnavi sta družbi LG in LDZ vseeno potrdili, da so se obnovitvena dela na sporni železniški progi končno začela in da naj bi se končala decembra 2019, proga pa bi se morala za promet odpreti pred koncem februarja 2020.