Sklep Sodišča (šesti senat) z dne 16. januarja 2018 – PM
(Zadeva C‑604/17) ( 1 )
„Predhodno odločanje – Člen 99 Poslovnika Sodišča – Območje svobode, varnosti in pravice – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo – Uredba (ES) št. 2201/2003 – Pristojnost sodišča države članice za postopek v zvezi s starševsko odgovornostjo v primeru, ko otrok ne prebiva na ozemlju te države – Pristojnost na področju preživninske obveznosti –Uredba (ES) št. 4/2009“
|
1. |
Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah–Pristojnost, priznavanje in izvrševanje odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo–Uredba št. 2201/2003–Pristojnost v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo–Sodišče države članice, ki je na podlagi člena 3(1)(b) te uredbe pristojno za odločanje glede razveze zakonske zveze med zakoncema, ki imata državljanstvo te države članice–Otrok teh zakoncev, ki ima običajno prebivališče v drugi državi članici v smislu člena 8(1) Uredbe–Pristojnost navedenega sodišča za odločanje o pravici do skrbništva in pravici do stikov z navedenim otrokom–Neobstoj–Nepristojnost sodišča na podlagi členov 9, 10, 12 ali 15 Uredbe (Uredba Sveta št. 2201/2003, členi 3, 8, 9, 10, 12 in 15) (Glej točke od 27 do 29 in 35.) |
|
2. |
Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah–Pristojnost, pravo, ki se uporablja, priznavanje in izvrševanje odločb v preživninskih zadevah–Uredba št. 4/2009–Pristojnost na področju preživninske obveznosti–Sodišče, ki je po svojem pravu pristojno za postopke v zvezi s starševsko odgovornostjo, če je zahtevek glede preživnine povezan s tem postopkom–Pojem–Sodišče države članice otrokovega običajnega prebivališča v smislu člena 8(1) Uredbe št. 2201/2003–Vključitev (Uredbi Sveta št. 2201/2003, členi 1(3)(e), 3, 8(1), 9, 10, 12 in 15 ter št. 4/2009, člen 3(d)) (Glej točke od 31 do 33 in 35.) |
Izrek
Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 je treba razlagati tako, da sodišče države članice, ki je na podlagi člena 3(1)(b) te uredbe pristojno za odločanje glede razveze zakonske zveze med zakoncema, ki imata državljanstvo te države članice, ni pristojno za odločanje o pravici do skrbništva in pravici do stikov z otrokom zakoncev, če ima slednji – ko sodišče začne postopek – običajno prebivališče v drugi državi članici in pogoji za dodelitev te pristojnosti temu sodišču v skladu s členom 12 te uredbe niso izpolnjeni, ob upoštevanju, da iz okoliščin spora o glavni stvari prav tako ne izhaja, da bi ta pristojnost lahko temeljila na členih 9, 10 ali 15 te uredbe. To sodišče poleg tega ne izpolnjuje pogojev iz člena 3(d) Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah.
( 1 ) UL C 22, 22.1.2018.