8.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 5/20

—

sodbo Splošnega sodišča z dne 20. julija 2017, ADR/Komisija (T-644/14), razveljavi;

—

Sklep Komisije C(2014) 4485 final z dne 27. junija 2014 o izterjavi dela finančnih prispevkov, izplačanih pritožnici, razglasi za ničen;

—

odloči o sporu in ugodi zahtevkom tožeče stranke na prvi stopnji;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka, vključno s stroški tožeče stranke pred Splošnim sodiščem in pritožnice pred Sodiščem.

1)

Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo pri razlagi načela Unije, ki ureja finančne pomoči Unije in v skladu s katerim lahko Unija subvencionira le dejansko nastale odhodke.

Pritožnica meni, da je Splošno sodišče uporabilo izrazito ozko razlago tega načela, kar pa naj ne bi bilo v skladu s predhodno sodno prakso Sodišča in voljo zakonodajalca Unije.

2)

Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo pri razlagi člena 299 PDEU, člena 79 Finančne uredbe Unije (1), člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in sodne prakse Sodišča.

Pritožnica meni, da Splošno sodišče ni pravilno razložilo člena 299 PDEU in člena 79(2) Finančne uredbe s tem, da je štelo, da je Komisija v pogodbenih zadevah pristojna za sprejetje naloga za izterjavo, ki je izvršljiv. Izpodbijana sodba poleg tega ni v skladu s sodno prakso Sodišča, ki izhaja iz sodbe Lito Maieftiko Gynaikologiko kai Cheirourgiko Kentro AE/Komisija. Nazadnje, učinkovitost tožbe na podlagi člena 272 PDEU je za prejemnika nepovratnih sredstev izjemno zmanjšana, saj naj bi se Evropska komisija lahko odločila za sprejetje ukrepov za izterjavo, preden bi o tem vsebinsko odločilo pristojno sodišče.