14.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 269/12


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tallinna Ringkonnakohus (Estonija) 13. junija 2017 – Eesti Pagar AS/Ettevõtluse Arendamise Sihtasutus, Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium

(Zadeva C-349/17)

(2017/C 269/17)

Jezik postopka: estonščina

Predložitveno sodišče

Tallinna Ringkonnakohus

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Eesti Pagar AS

Nasprotni stranki v postopku s pritožbo: Ettevõtluse Arendamise Sihtasutus, Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium

Vprašanja za predhodno odločanje

a)

Ali je treba člen 8(2) Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 (1) z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) razlagati tako, da se v kontekstu te določbe začne z izvajanjem „projekta ali dejavnosti“, če je dejavnost, ki prejema pomoč, na primer pridobitev naprave in je bila prodajna pogodba glede te naprave sklenjena? Ali so organi držav članic pooblaščeni, da o kršitvi merila iz omenjene določbe presodijo glede na stroške odstopa od pogodbe, ki je v nasprotju z zahtevo po spodbujevalnem učinku? Če organi držav članic tako pooblastilo imajo, pri kako visokih stroških (v odstotkih), ki jih je treba plačati v primeru odstopa od pogodbe, se lahko sklepa, da so ti stroški z vidika izpolnitve zahteve po spodbujevalnem učinku dovolj zanemarljivi?

b)

Ali je organ države članice dolžan zahtevati vračilo nezakonite pomoči, ki jo je sam dodelil, tudi če Evropska komisija ni izdala nobenega sklepa v tem smislu?

c)

Ali lahko organ države članice, ki odloča o dodelitvi pomoči – v primeru napačne domneve, da gre za pomoč, za katero veljajo skupinske izjeme, dejansko pa dodeljuje nezakonito pomoč – pri prejemnikih pomoči vzbudi legitimna pričakovanja? Ali za utemeljitev obstoja legitimnega pričakovanja pri prejemnikih zadostuje, zlasti, da je organ države članice pri dodelitvi nezakonite pomoči seznanjen z okoliščinami, zaradi katerih za pomoč ne veljajo skupinske izjeme?

Če je odgovor na zgornje vprašanje pritrdilen, ali je treba opraviti medsebojno tehtanje javnega interesa in interesa posameznika? Ali je pri tem tehtanju pomembno, ali je Evropska komisija v zvezi z zadevno pomočjo izdala sklep, s katerim je to pomoč razglasila za nezdružljivo s skupnim trgom?

d)

Kateri zastaralni rok velja za vračilo nezakonite pomoči, ki ga zahteva organ države članice? Ali znaša ta rok 10 let, kar ustreza obdobju, po katerem se pomoč v skladu s členoma 1 in 15 Uredbe Sveta (ES) 659/1999 (2) z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES šteje za obstoječo pomoč in se ne more več zahtevati njenega vračila, ali 4 leta v skladu s členom 3(1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (3) z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti?

Kaj je pravna podlaga za tako naložitev vračila, če je bila pomoč dodeljena iz strukturnega sklada: člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije ali Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti?

e)

Če organ države članice zahteva vračilo nezakonite pomoči, ali je potem dolžan od prejemnika zahtevati obresti na nezakonito pomoč? Če je to tako, katera pravila se uporabijo za izračun obresti – med drugim glede obrestne mere in obrestovalnega obdobja?


(1)  UL 2008, L 214, str. 3.

(2)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339.

(3)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 340.