10.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 221/11

—

sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-191/14, Lubrizol France/Svet Evropske unije razveljavi v delu, v katerem se nanaša na dva tožbena razloga, ki ju je pritožnica navajala v tožbi pred Splošnim sodiščem;

—

razglasi oba razloga za utemeljena;

—

izvrši svoje pooblastilo odločanja in naj samo pravnomočno odloči o obeh razlogih;

—

podredno, vrne zadevo Splošnemu sodišču, da odloči od pritožničinih dveh razlogih kršitve prava in postopkovnih pravil; ter

—

naloži Svetu in vsem intervenientom, naj plačajo pritožničine stroške postopka s pritožbo in stroške postopka na prvi stopnji.

1.

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče ni presodilo uporabe upoštevnega testa s strani Sveta v skladu s pravnim standardom, ki se uporablja

Pritožnica trdi, da Splošno sodišče s tem, da pri presoji, ali naj se opustitev avtonomnih dajatev za BPA konča, ni uporabilo upoštevnega merila iz sporočila Komisije o avtonomnih tarifnih opustitvah in kvotah (Sporočilo 2011/C 363/02 (1)), ni ustrezno ocenilo navedb Sveta in Komisije na podlagi upoštevnega testa in v skladu s pravnim standardom, ki se uporablja v tem primeru.

2.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je nedopustno obrazložitev Sveta nadomestilo s svojo in očitno izkrivilo dokaze

Pritožnica trdi, prvič, da je Splošno sodišče ravnalo nezakonito, ker je obrazložitev Sveta in Komisije nadomestilo s svojo ter pri tem podalo nedopustno trditev v dokaz, da bi bilo blago, ki ga je dal vlagatelj ugovora na trg mogoče šteti za enako, enakovredno BPA ali z njim zamenljivo.

Drugič, trdi, da je Splošno sodišče dokaze glede sposobnosti vlagatelja ugovora, da dobavi zadostne količine blaga, domnevno primerljivega z BPA, presodilo na očitno nedopusten način in je pri tem izkrivilo jasen smisel dokaza in njegovo uporabo za presojo zadeve na prvi stopnji.

3.

Tretji pritožbeni razlog: Splošno sodišče je storilo očitne napake pri uporabi upoštevnih postopkov in sprejetju protislovne obrazložitve

Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je odločilo, da pooblastilo Komisije za zavrnitev ugovora zaradi tega, ker je bil odgovor podan v roku, ki je močno presegal 15 delovnih dni, določenih v sporočilu Komisij, ki se nanaša le na prvi stik med vlagateljem ugovora in družbam, tožečim strankam, in ne na nadaljnja navezovanja stikov, zaradi česar bi lahko Splošno sodišče to zamudo štelo za neupoštevno. Splošno sodišče je pri tem sprejelo protislovno obrazložitev, ki se nanaša na naravo, delovanje in vloge različnih strank postopka, določenega v sporočilu Komisije.