15.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 151/14


Pritožba, ki jo je Birkenstock Sales GmbH vložila 19. januarja 2017 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 9. novembra 2016 v zadevi T-579/14, Birkenstock Sales GmbH/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

(Zadeva C-26/17 P)

(2017/C 151/20)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Birkenstock Sales GmbH (zastopnika: C. Menebröcker, in V. Töbelmann, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 9. novembra 2016 (zadeva T-579/14) v delu, v katerem je bila zavrnjena tožba pritožnice,

ugodi predlogom, ki so bili podani na prvi stopnji pred Splošnim sodiščem Evropske unije, za blago, v zvezi s katerim je bila zavrnjena tožba pritožnice;

EUIPO naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem, Splošnim sodiščem in pred odborom za pritožbe.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.

Pritožnica predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 9. novembra 2016 v zadevi T-579/14, ki se nanaša na znamko IR št. 1132742, v delu, v katerem je bila zavrnjena tožba pritožnice, in ugoditev predlogom, podanim v postopku na prvi stopnji pred Splošnim sodiščem za blago, za katero je bila zavrnjena tožba pritožnice.

2.

Pritožnica se najprej sklicuje na kršitev člena 7(1)(b) Uredbe o blagovni znamki EU (1) ker naj bi Splošno sodišče neustrezno uporabilo splošna načela o tridimenzionalni znamki za znamko IR, ki je predmet postopka. Dalje, pritožnica uveljavlja, da Splošno sodišče pri presoji znamke IR ni uporabilo določbe „standard in običaji v zadevnem sektorju“ za blago, ki je predmet postopka, in nazadnje, da je z vidika presoje glede na celotni vtis znamke IR uporabila strožja merila, kot pa so določena v členu 7(1)(b) Uredbe o blagovni znamki EU.

3.

Pritožnica se poleg tega sklicuje na protislovnost sodbe na prvi stopnji, v kolikor je z njo ugotovljeno, da bi bilo treba razlikovalni učinek znaka ugotoviti na podlagi znaka kot takega, vendar pa vprašanja glede uporabe vključuje v presojo in na vprašanje ali bi bilo mogoče za znak domnevati istočasno dvo- in tridimenzionalno uporabo napotuje na prejšnjo sodbo.

4.

Pritožnica se dalje sklicuje na izkrivljanje dejstev, kolikor so navedena v sodbi, da EUIPO ni bilo treba dokazati svojega vidika, da znamka IR bistveno ne odstopa od običajnih oblik uporabe v sektorju, ker se odbor za pritožbe sklicuje na dejstva, ki izhajajo iz splošnih praktičnih izkušenj s trženjem zadevnega blaga, ki ga lahko vsak pozna.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).