SODBA SODIŠČA (šesti senat)

z dne 27. marca 2019 ( *1 )

„Predhodno odločanje – Varstvo potrošnikov – Direktiva 2011/83/EU – Člen 6(1)(k) in člen 16(e) – Pogodba, sklenjena na daljavo – Pravica do odstopa od pogodbe – Izjeme – Pojem ‚zapečateno blago, ki ni primerno za vračanje zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov in je bilo po dostavi odpečateno‘ – Vzmetnica, katere zaščito je potrošnik po dostavi odstranil“

V zadevi C‑681/17,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 15. novembra 2017, ki je prispela na Sodišče 6. decembra 2017, v postopku

slewo – schlafen leben wohnen GmbH

proti

Saschu Ledowskemu,

SODIŠČE (šesti senat),

v sestavi C. Toader, predsednica senata, A. Rosas in M. Safjan (poročevalec), sodnika,

generalni pravobranilec: H. Saugmandsgaard Øe,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

za slewo – schlafen leben wohnen GmbH F. Buchmann, Rechtsanwalt,

za S. Ledowskega H. G. Klink, Rechtsanwalt,

za belgijsko vlado P. Cottin in J. Van Holm, agenta,

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s P. Garofolijem, avvocato dello Stato,

za Evropsko komisijo M. Kellerbauer in N. Ruiz García, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 19. decembra 2018

izreka naslednjo

Sodbo

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 6(1)(k) in člena 16(e) Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2011, L 304, str. 64).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo slewo – schlafen leben wohnen GmbH (v nadaljevanju: slewo) in Saschem Ledowskim v zvezi z njegovim uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe, ki se nanaša na vzmetnico, kupljeno na spletni strani družbe slewo.

Pravni okvir

3

V uvodnih izjavah 3, 4, 7, 34, 47 in 49 Direktive 2011/83 je navedeno:

„3.

Člen 169(1) in točka (a) člena 169(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) predvidevata, da Unija z ukrepi, ki jih sprejme v skladu s členom 114 Pogodbe, prispeva k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov.

4.

[…] Uskladitev [Harmonizacija] določenih vidikov potrošniških pogodb, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, je nujna za spodbujanje dejanskega potrošniškega notranjega trga, na katerem bi vladalo pravo ravnovesje med visoko ravnjo varstva potrošnikov in konkurenčnostjo podjetij, obenem pa bi bilo zagotovljeno spoštovanje načela subsidiarnosti.

[…]

7.

Popolna uskladitev [harmonizacija] nekaterih ključnih zakonodajnih vidikov bi morala znatno povečati pravno varnost potrošnikov in trgovcev. […] Potrošniki bi morali poleg tega uživati visoko raven varstva po vsej Uniji.

[…]

34.

Trgovec bi moral potrošniku dati jasne in razumljive informacije, preden potrošnika zavezuje pogodba, sklenjena na daljavo […].

[…]

37.

Potrošnik pri prodaji na daljavo ne more videti blaga pred sklenitvijo pogodbe, zato bi moral imeti pravico do odstopa od pogodbe. Iz istega razloga bi moral imeti potrošnik možnost, da kolikor je potrebno preskusi in pregleda blago, ki ga je kupil, da se prepriča o naravi, lastnostih in delovanju blaga. […]

[…]

47.

Nekateri potrošniki uveljavljajo svojo pravico do odstopa od pogodbe po tem, ko so uporabljali blago več, kot je potrebno za ugotavljanje narave, lastnosti in delovanja blaga. V takem primeru potrošnik ne bi smel izgubiti pravice do odstopa od pogodbe, moral pa bi biti odgovoren za kakršno koli zmanjšano vrednost blaga. Za namen ugotavljanja narave, lastnosti in delovanja blaga bi potrošnik moral z njim ravnati in ga pregledati samo na način, ki je dovoljen tudi v trgovini. Na primer, potrošnik bi lahko samo pomeril oblačilo, ne bi ga pa smel nositi. Potrošnik bi zato moral v odstopnem roku z blagom ravnati skrbno in ga tako tudi pregledati. Obveznosti v primeru odstopa od pogodbe potrošnika ne bi smele omejevati, da uveljavi svoje pravice do odstopa od pogodbe.

[…]

49.

Obstajati bi morale določene izjeme od pravice do odstopa […] [od] pogodbe, sklenjene na daljavo […]. Pravica do odstopa od pogodbe bi lahko bila neprimerna na primer zaradi narave zadevnega blaga ali storitev. […]“

4

Člen 1 te direktive, naslovljen „Predmet urejanja“, določa:

„Namen te direktive je z doseganjem visoke ravni varstva potrošnikov prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga, in sicer s približevanjem nekaterih vidikov zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s pogodbami, sklenjenimi med potrošniki in trgovci.“

5

Člen 6 navedene direktive, naslovljen „Obveznosti glede informacij v zvezi s pogodbami, sklenjenimi na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov“, v odstavku 1 določa:

„Preden pogodba, sklenjena na daljavo […], potrošnika zavezuje, trgovec potrošniku na jasen in razumljiv način zagotovi naslednje informacije:

[…]

(k)

kadar pravica do odstopa od pogodbe v skladu s členom 16 ni predvidena, informacije o tem, da potrošnik ne bo imel pravice do odstopa od pogodbe ali, kadar je to primerno, okoliščine, v katerih potrošnik izgubi pravico do odstopa od pogodbe;

[…]“

6

Člen 9 iste direktive, naslovljen „Pravica do odstopa od pogodbe“, v odstavku 1 določa:

„Razen kadar se uporabljajo izjeme iz člena 16, ima potrošnik na voljo 14 dni, da brez obrazložitve odstopi od pogodbe, sklenjene na daljavo […], ne da bi imel zaradi tega poleg stroškov iz člena 13(2) in člena 14 še druge stroške.“

7

Člen 12 Direktive 2011/83, naslovljen „Učinki odstopa od pogodbe“, določa:

„Z uveljavitvijo pravice do odstopa od pogodbe prenehajo obveznosti pogodbenih strank:

(a)

izvajanje pogodbe, sklenjene na daljavo […]

[…]“

8

Člen 13 te direktive, naslovljen „Obveznosti trgovca v primeru odstopa od pogodbe“, v odstavku 1 določa:

„Trgovec vsa izplačila, če je to potrebno pa tudi stroške dostave, ki jih je prejel od potrošnika, povrne nemudoma in najpozneje v 14 dneh od dneva, ko je bil v skladu s členom 11 obveščen o odločitvi potrošnika, da odstopa od pogodbe.

[…]“

9

Člen 14 navedene direktive, naslovljen „Obveznosti potrošnika v primeru odstopa od pogodbe“, v odstavku 2 določa:

„Potrošnik je odgovoren samo za zmanjšano vrednost blaga, ki je posledica ravnanja z blagom, ki ni nujno potrebno za določanje narave, lastnosti in delovanja blaga. […]“

10

Člen 16 iste direktive, ki je naslovljen „Izjeme od pravice do odstopa od pogodbe“, določa:

„Države članice ne zagotovijo pravice do odstopa od pogodbe iz členov 9 do 15 pri pogodbah, sklenjenih na daljavo […], kar zadeva:

[…]

(e)

dobavo zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračanje zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov in je bilo po dostavi odpečateno;

[…]“

Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

11

Družba slewo je podjetje za spletno prodajo, ki med drugim prodaja vzmetnice.

12

S. Ledowski je 25. novembra 2014 na spletni strani družbe slewo naročil vzmetnico za zasebne namene po ceni 1094,52 EUR. Splošni pogoji poslovanja, navedeni na računu, ki ga je izdala družba slewo, so med drugim vsebovali „navodila potrošnikom za odstop od pogodbe“, v katerih je bilo navedeno:

„Blago nam vrnete na naše stroške. […] Vaša pravica do odstopa od pogodbe predčasno ugasne v teh primerih: pri pogodbah o dobavi zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračanje zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov, če je bilo po dostavi odpečateno.“

13

Vzmetnica, ki jo je naročil S. Ledowski, je bila ob dostavi ovita v zaščitno folijo, ki jo je ta pozneje odstranil.

14

S. Ledowski je v elektronskem sporočilu z dne 9. decembra 2014 družbi slewo sporočil, da želi zadevno vzmetnico vrniti, in jo prosil, naj poskrbi za njen prevoz.

15

Ker družba Slewo tega prevoza ni organizirala, je S. Ledowski sam prevzel stroške prevoza v višini 95,59 EUR.

16

S. Ledowski je pri Amtsgericht Mainz (okrajno sodišče v Mainzu, Nemčija) vložil tožbo, s katero je od družbe slewo zahteval, naj mu vrne kupnino ter plača nadomestilo stroškov prevoza zadevne vzmetnice v skupni vrednosti 1190,11 EUR, skupaj z obrestmi, in odvetniške stroške.

17

Amtsgericht Mainz (okrajno sodišče v Mainzu) je s sodbo z dne 26. novembra 2015 tej tožbi ugodilo.

18

S sodbo z dne 10. avgusta 2016 je Landgericht Mainz (deželno sodišče v Mainzu, Nemčija) v pritožbenem postopku navedeno sodbo potrdilo.

19

V teh okoliščinah je družba slewo pri predložitvenem sodišču, to je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija), vložila revizijo.

20

Predložitveno sodišče meni, da je pravica do odstopa od pogodbe na podlagi člena 16(e) Direktive 2011/83 izključena le, če blaga zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov po odpečatenju nikakor ni več mogoče tržiti, kot je med drugim v primeru nekaterih kozmetičnih ali higienskih izdelkov, kot so zobne ščetke.

21

Predložitveno sodišče v zvezi s tem opozarja, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča določbe o odstopanju od pravice, ki jo daje pravo Unije, kot je pravica do odstopa od pogodbe iz postopka v glavni stvari, razlagati ozko.

22

Vendar naj za razliko od higienskih izdelkov v ožjem smislu vzmetnica, ki jo je potrošnik vrnil zatem, ko jo je odpečatil, nikakor ne bi bila neprimerna za trženje. Ta ugotovitev naj bi izhajala zlasti iz uporabe vzmetnic v hotelskem sektorju, obstoja, zlasti na spletu, trga rabljenih vzmetnic in možnosti čiščenja vzmetnic, ki so bile uporabljene.

23

Predložitveno sodišče meni, da če bi bilo treba člen 16(e) Direktive 2011/83 razlagati tako, da blago, ki lahko ob namenski uporabi pride v neposreden stik s človeškim telesom, kot so vzmetnice, tudi če zaradi ustreznih čistilnih ukrepov, ki jih uporabi trgovec, ponovno postane primerno za trženje, spada pod blago, ki ni primerno za vračanje zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov, kot je določeno v tej določbi, se postavlja vprašanje, katere pogoje mora izpolnjevati embalaža takega blaga in ali mora iz konkretnih okoliščin, predvsem iz navedbe besede „zapečateno“ na embalaži, jasno izhajati, da ne gre zgolj za embalažo za prevoz, ampak da je bilo blago zapečateno zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov.

24

Poleg tega predložitveno sodišče meni, da člen 6(1)(k) Direktive 2011/83 ne vsebuje dovolj pojasnil o obsegu informacij, ki jih mora trgovec zagotoviti potrošniku, preden se ta zaveže s pogodbo na daljavo, kar zadeva okoliščine, v katerih potrošnik izgubi pravico do odstopa od pogodbe v skladu s členom 16(e) te direktive.

25

V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.

Ali je treba člen 16(e) Direktive 2011/83 razlagati tako, da med blago, navedeno v njem, ki ni primerno za vračanje zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov, spada tudi blago (na primer vzmetnice), ki sicer ob namenski uporabi lahko pride v neposreden stik s človeškim telesom, ki pa lahko postane ponovno primerno za prodajo z ustreznimi ukrepi trgovca (čiščenjem)?

2.

Če je treba na vprašanje 1 odgovoriti pritrdilno:

(a)

katere pogoje mora izpolnjevati embalaža blaga, da je mogoče izhajati iz zapečatenega blaga v smislu člena 16(e) Direktive 2011/83?

in

(b)

ali morajo biti informacije, ki jih mora v skladu s členom 6(1)(k) Direktive 2011/83 pred sklenitvijo pogodbe zagotoviti trgovec, podane na način, da je potrošnik s konkretnim sklicem na predmet nakupa (v obravnavanem primeru: vzmetnico) in zapečatenje opozorjen na to, da bo v primeru odpečatenja izgubil pravico do odstopa od pogodbe?“

Vprašanja za predhodno odločanje

Prvo vprašanje

26

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 16(e) Direktive 2011/83 razlagati tako, da blago, kot je vzmetnica, katere zaščito je potrošnik po njeni dostavi odstranil, spada pod pojem „zapečateno blago, ki ni primerno za vračanje zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov in je bilo po dostavi odpečateno“ v smislu te določbe.

27

Uvodoma je treba na prvem mestu spomniti, da ima potrošnik v skladu s členom 9(1) Direktive 2011/83, razen če se uporabijo izjeme iz njenega člena 16, na voljo štirinajst dni, da predvsem brez obrazložitve odstopi od pogodbe, sklenjene na daljavo.

28

Na drugem mestu je treba navesti, da je iz člena 12(a) te direktive razvidno, da z uveljavitvijo pravice do odstopa od pogodbe preneha obveznost pogodbenih strank glede izvajanja pogodbe, sklenjene na daljavo.

29

Člen 16(e) navedene direktive določa izjemo od pravice do odstopa od pogodbe pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, kar zadeva dobavo zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračanje zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov in je bilo po dostavi odpečateno.

30

Vendar besedilo te določbe ne vsebuje elementov glede natančnega obsega tega pojma „zapečateno blago, ki ni primerno za vračanje zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov in je bilo po dostavi odpečateno“, na podlagi katerega bi bilo mogoče z gotovostjo določiti, katero blago spada pod ta pojem in ali – v obravnavanem primeru – blago, kot je vzmetnica, katere zaščito je potrošnik po njeni dostavi odstranil, spada pod ta pojem.

31

Zato je treba za razlago člena 16(e) Direktive 2011/83 upoštevati ne le besedilo te določbe, ampak tudi sobesedilo, v katero je umeščena, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je ta določba (glej v tem smislu sodbi z dne 7. avgusta 2018, Verbraucherzentrale Berlin, C‑485/17, EU:C:2018:642, točka 27, in z dne 13. septembra 2018, Starman, C‑332/17, EU:C:2018:721, točka 23).

32

V zvezi s tem, kot je razvidno iz člena 1 Direktive 2011/83 v povezavi z uvodnimi izjavami 3, 4 in 7 te direktive, je njen namen doseganje visoke ravni varstva potrošnikov. Poleg tega je v politikah Unije varstvo potrošnikov, ki so v razmerju do trgovcev v podrejenem položaju, saj jih je treba šteti za slabše obveščene, ekonomsko šibkejše in pravno manj izkušene od svojih sopogodbenikov, določeno v členu 169 PDEU in členu 38 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (glej v tem smislu sodbe z dne 2. marca 2017, Zentrale zur Bekämpfung unlauteren Wettbewerbs Frankfurt am Main, C‑568/15, EU:C:2017:154, točka 28; z dne 4. oktobra 2018, Kamenova, C‑105/17, EU:C:2018:808, točka 34, in z dne 23. januarja 2019, Walbusch Walter Busch, C‑430/17, EU:C:2019:47, točka 34).

33

Namen pravice do odstopa od pogodbe je zaščititi potrošnika v posebnem položaju, ki nastane pri prodaji na daljavo, v katerem si potrošnik ne more konkretno ogledati izdelka ali se prepričati o lastnostih storitve pred sklenitvijo pogodbe. Ta pravica naj bi torej nadomestila slabši položaj, ki za potrošnika izvira iz pogodbe pri prodaji na daljavo, s tem, da mu daje primeren rok za razmislek, med katerim lahko kupljeno blago pregleda in preizkusi (sodba z dne 23. januarja 2019, Walbusch Walter Busch, C‑430/17, EU:C:2019:47, točka 45).

34

V zvezi s tem je treba člen 16(e) Direktive 2011/83, ki pomeni izjemo od pravice do odstopa od pogodbe, kot določbo prava Unije, ki omejuje pravice, podeljene zaradi varstva, razlagati ozko (glej v tem smislu sodbo z dne 10. septembra 2014, Kušionová, C‑34/13, EU:C:2014:2189, točka 77).

35

Na prvo vprašanje je treba odgovoriti ob upoštevanju teh ugotovitev.

36

V zvezi s tem je v uvodni izjavi 49 Direktive 2011/83 pojasnjeno, da je izjema od pravice do odstopa od pogodbe lahko utemeljena z naravo zadevnega blaga.

37

Iz tega sledi, da lahko v okviru člena 16(e) te direktive narava blaga upraviči zapečatenje njegove embalaže zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov in da zato odpečatenje take embalaže blagu, ki ga vsebuje, odvzame jamstvo glede varovanja zdravja ali higiene.

38

Ko potrošnik embalažo blaga odpečati in temu blagu tako odvzame jamstvo glede varovanja zdravja ali higiene, nastopi tveganje, da tretja oseba takega blaga ne bo več mogla uporabiti in ga zato trgovec ne bo mogel ponovno tržiti.

39

V teh okoliščinah bi bilo priznati pravico, da potrošnik izvrši pravico do odstopa od pogodbe s tem, da trgovcu vrne tako blago, katerega embalaža je bila odpečatena, v nasprotju z voljo zakonodajalca Unije, izraženo v uvodni izjavi 4 Direktive 2011/83, v skladu s katero mora biti cilj te direktive doseči pravo ravnovesje med visoko ravnjo varstva potrošnikov in konkurenčnostjo podjetij.

40

Zato je treba ugotoviti, da se, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 33 sklepnih predlogov, izjema od pravice do odstopa od pogodbe iz člena 16(e) Direktive 2011/83 uporablja le, če se blago iz embalaže, ki je bila odpečatena, iz razlogov varovanja zdravja ali higienskih razlogov nikakor ne more več tržiti, saj sama narava tega blaga trgovcu onemogoča ali mu čezmerno otežuje sprejetje ukrepov za ponovno prodajo, ne da bi bila kršena katera od teh zahtev.

41

Iz tega sledi, da v obravnavanem primeru vzmetnica, kot je ta iz postopka v glavni stvari, katere zaščito je potrošnik odstranil po dostavi, ne more spadati pod izjemo od pravice do odstopa od pogodbe iz člena 16(e) Direktive 2011/83.

42

Po eni strani namreč za tako vzmetnico, čeprav morebiti uporabljeno, samo zaradi tega dejstva ni razvidno, da nikakor ne bi bila primerna za ponovno uporabo s strani tretje osebe ali za ponovno prodajo. V zvezi s tem zadostuje predvsem opozoriti, da ista vzmetnica služi zaporednim strankam hotela, da obstaja trg rabljenih vzmetnic in da je mogoče vzmetnice, ki so bile uporabljene, globinsko očistiti.

43

Po drugi strani je mogoče vzmetnico, kar zadeva pravico do odstopa od pogodbe, primerjati z oblačilom.

44

V zvezi s tem je bil namen zakonodajalca Unije, kot je razvidno iz uvodnih izjav 37 in 47 Direktive 2011/83, da se kupcu oblačila pri prodaji na daljavo omogoči, da tega pomeri, da se „prepriča o naravi, lastnostih in delovanju“ ter da, če je to primerno, ob koncu tega pomerjanja uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe tako, da ga trgovcu vrne.

45

Ni pa sporno, da lahko številna oblačila, ko se pomerjajo v skladu s svojim namenom, pridejo v neposreden stik s človeškim telesom, kot tega ni mogoče izključiti v primeru vzmetnic, ne da bi bila ta oblačila zato v praksi predmet zahtev glede posebne zaščite, da bi se ta stik med pomerjanjem preprečil.

46

Taka primerjava teh dveh vrst blaga, namreč oblačil in vzmetnic, je, kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 34 sklepnih predlogov, mogoča, saj se lahko tudi v primeru neposrednega stika tega blaga s človeškim telesom domneva, da lahko trgovec tako blago, ko mu ga potrošnik vrne, obdela, na primer s čiščenjem ali dezinfekcijo, da bi ga lahko tretja oseba ponovno uporabila in bi bilo tako primerno za ponovno prodajo, brez poseganja v zahteve glede varovanja zdravja ali higiene.

47

Poleg tega je potrošnik v skladu s členom 14(2) Direktive 2011/83 v povezavi z njeno uvodno izjavo 47 odgovoren za vsako zmanjšano vrednost blaga, ki je posledica ravnanja, ki ni nujno potrebno za ugotavljanja narave, lastnosti in delovanja blaga, ne da bi zato izgubil pravico do odstopa od pogodbe (glej po analogiji sodbo z dne 3. septembra 2009, Messner, C‑489/07, EU:C:2009:502, točka 29).

48

Glede na zgoraj navedene ugotovitve je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 16(e) Direktive 2011/83 razlagati tako, da blago, kot je vzmetnica, katere zaščito je potrošnik po njeni dostavi odstranil, ne spada pod pojem „zapečateno blago, ki ni primerno za vračanje zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov in je bilo po dostavi odpečateno“ v smislu te določbe.

Drugo vprašanje

49

Glede na odgovor na prvo vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.

Stroški

50

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

 

Člen 16(e) Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta je treba razlagati tako, da blago, kot je vzmetnica, katere zaščito je potrošnik po njeni dostavi odstranil, ne spada pod pojem „zapečateno blago, ki ni primerno za vračanje zaradi varovanja zdravja ali iz higienskih razlogov in je bilo po dostavi odpečateno“ v smislu te določbe.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: nemščina.