–

za F. Cadeddu G. Dore, S. Garau in A. Vinci, avvocati,

–

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z A. Venturinijem, avvocato dello Stato,

–

za češko vlado M. Smolek in J. Vláčil, agenta,

–

za špansko vlado S. Jiménez García, agent,

–

za Evropsko komisijo B.-R. Killmann in P. Arenas, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2, točka 4, in člena 80 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL 2006, L 210, str. 25).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Francesco Cadeddu na eni strani ter Agenzia delle Entrate – Direzione provinciale di Cagliari (agencija za prihodke, pokrajinska direkcija v Cagliariju, Italija) (v nadaljevanju: agencija za prihodke), Regione autonoma della Sardegna (avtonomna dežela Sardinija, Italija) in Regione autonoma della Sardegna – Agenzia regionale per il lavoro (avtonomna dežela Sardinija – deželna agencija za zaposlovanje, Italija) na drugi strani glede odtegljajev od zneska, ki je bil F. Cadeddu odobren kot štipendija.

3

Člen 2 Uredbe št. 1083/2006 z naslovom „Opredelitve“ določa:

„V tej uredbi imajo naslednji izrazi naslednji pomen:

[…]

[…]“

4

V skladu s členom 80 te uredbe se „[d]ržave članice […] prepričajo, da organi, zadolženi za izplačevanje, zagotavljajo, da upravičenci kar se da hitro in v celoti prejmejo celoten znesek javnega prispevka. Nobenega zneska se ne odšteje ali zadrži, in se ne obračuna nobena posebna dajatev ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, ki bi znižala zneske za upravičence.“

5

Člen 50(1)(c) Decreto del Presidente della Republica n. 917 – Approvazione del testo unico delle imposte sui redditi (uredba predsednika republike št. 917 o potrditvi enotnega besedila o davku od dohodkov) z dne 22. decembra 1986 (redni dodatek h GURI št. 302 z dne 31. decembra 1986) v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: TUIR), določa:

„1.   Za dohodek iz zaposlitve se štejejo:

[…]

[…]“

6

Direzione Generale dell’Assessorato del Lavoro, Formazione Professionale, Cooperazione e Sicurezza Sociale (generalni direktorat deželnega ministrstva za zaposlovanje, poklicno usposabljanje, sodelovanje in socialno varnost, Italija) je – kot organ upravljanja za operativni program za okrepitev sistema visokošolskega izobraževanja na Sardiniji (Italija) – izbral financiranje programa „Master and Back“, ki je bil med drugim namenjen podpori študentov podiplomskega sistema in raziskovalcev.

7

Avtonomna dežela Sardinija – deželna agencija za zaposlovanje je s sklepom z dne 8. aprila 2011 tožeči stranki v postopku v glavni stvari odobrila štipendijo v višini 69.818,00 EUR, ki jo sofinancira Evropski socialni sklad (ESS).

8

V času dodelitve te štipendije je avtonomna dežela Sardinija – deželna agencija za zaposlovanje v imenu agencije za prihodke izvedla odtegljaj iz naslova akontacije dohodnine v višini 19.481,29 EUR, povečan za dodatni deželni in občinski davek v višini 859,28 EUR oziroma 349 EUR.

9

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je, ker je menila, da so bili ti odtegljaji v nasprotju s členom 80 Uredbe št. 1083/2006, od agencije za prihodke zahtevala njihovo povračilo.

10

Agencija za prihodke je s sklepom z dne 6. aprila 2016 to zahtevo zavrnila z obrazložitvijo, prvič, da je treba štipendijo v skladu s členom 50(1)(c) TUIR šteti za dohodek in, drugič, da imetnika štipendije ni mogoče opredeliti kot „upravičenca“ do sofinanciranja v smislu člena 80 Uredbe št. 1083/2006.

11

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je s tožbo, vloženo 30. junija 2016 pri Commissione tributaria provinciale di Cagliari (davčno sodišče dežele Cagliari, Italija) predlagala razglasitev ničnosti tega sklepa, pri čemer se je sklicevala predvsem na protislovje med določbami Uredbe št. 1083/2006, ki prepovedujejo kakršen koli odbitek ali zadržanje izplačil v zvezi z zneski, ki so bili dodeljeni upravičencem, in nacionalno ureditvijo iz postopka v glavni stvari, v skladu s katero so štipendije predmet dohodnine.

12

Predložitveno sodišče se sprašuje, ali pojem „upravičenec“ v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 1083/2006 zajema tudi fizično osebo, ki je prejemnik štipendije, in ali pojem zneska, ki se „odšteje ali zadrži“, iz člena 80 Uredbe št. 1083/2006 vključuje odtegljaje, ki so določeni v nacionalnih določbah, ki se nanašajo na davek na dohodek fizičnih oseb. Pojasnjuje, da italijanska sodna praksa glede tega ni enotna, saj nekatera italijanska sodišča priznavajo odtegljaje od zneskov, ki jih financira ESS, druga pa ne.

13

V teh okoliščinah je Commissione tributaria provinciale di Cagliari (sodišče za davčne zadeve v pokrajini Cagliari) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 80 Uredbe [št. 1083/2006] in člen 2[, točka 4,] iste uredbe razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, kakršna je člen 50(1)(c) [TUIR], v skladu s katerim so ‚[…] plačila, ki jih kdor koli plača iz naslova štipendije ali nakazila, nagrade ali subvencije za študij ali strokovno usposabljanje, če upravičenec ni zaposlena oseba plačnika‘, enaka dohodku iz delovnega razmerja in se zato za ta plačila uporablja splošna obdavčitev dohodkov fizičnih oseb, čeprav je štipendija izplačana iz sredstev evropskih strukturnih skladov?“

14

Predložitveno sodišče z vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba člen 80 Uredbe št. 1083/2006 v povezavi s členom 2, točka 4, te uredbe razlagati tako, da nasprotuje nacionalni davčni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, v skladu s katero se z dohodnino obdavčijo zneski, ki so bili fizičnim osebam dodeljeni kot štipendije s strani javnega organa, zadolženega za izvajanje projekta, ki ga izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa, v smislu člena 2, točka 3, navedene uredbe, in ki se financirajo iz sredstev evropskih strukturnih skladov.

15

Najprej je treba opozoriti, da čeprav v skladu z ustaljeno sodno prakso neposredni davki spadajo v pristojnost držav članic, morajo te svojo pristojnost izvrševati ob spoštovanju prava Unije (glej v tem smislu sodbi z dne 7. septembra 2004, Manninen,C‑319/02, EU:C:2004:484, točka 19, in z dne 25. oktobra 2007, Porto Antico di Genova,C‑427/05, EU:C:2007:630, točka 10).

16

Natančneje, nacionalna ureditev ne sme ovirati delovanja mehanizmov, vzpostavljenih v okviru strukturnih skladov, kot so določeni z Uredbo št. 1083/2006 (glej v tem smislu sodbo z dne 25. oktobra 2007, Porto Antico di Genova,C‑427/05, EU:C:2007:630, točka 10).

17

V zvezi s tem člen 80 Uredbe št. 1083/2006 določa, da se „[d]ržave članice […] prepričajo, da organi, zadolženi za izplačevanje, zagotavljajo, da upravičenci kar se da hitro in v celoti prejmejo celoten znesek javnega prispevka“.

18

S prepovedjo kakršnih koli dajatev na znesek finančnega prispevka Evropske unije je v členu 80 Uredbe št. 1083/2006 le opozorjeno na pravilo celotnega izplačila finančnih pomoči Unije, ki ga že vsebujejo drugi predpisi, zlasti člen 21(3), drugi pododstavek, Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj ter z Evropsko investicijsko banko in drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti (UL 1988, L 374, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2082/93 z dne 20. julija 1993 (UL 1993 L 193, str. 20).

19

Glede te določbe, v skladu s katero se „[p]lačila končnim prejemnikom […] opravijo, ne da bi bilo s kakršnim koli odbitkom ali zadržanjem izplačila mogoče zmanjšati znesek finančne pomoči, do katere so upravičeni“, je Sodišče pojasnilo, da se ta prepoved odbitkov ne sme razlagati povsem formalno ter da se mora nujno nanašati na vse obremenitve, ki so v neposredni in bistveni zvezi z izplačanimi vsotami (glej v tem smislu sodbi z dne 5. oktobra 2006, Komisija/Portugalska,C‑84/04, EU:C:2006:640, točka 35, in z dne 25. oktobra 2007, Porto Antico di Genova,C‑427/05, EU:C:2007:630, točka 13).

20

Nasprotno, dajatev, ki ni odvisna od zneska subvencij Unije in ki ni posebej povezana z dodeljenimi zneski, ampak se brez razlikovanja uporablja za vse dohodke končnega upravičenca, ne ovira delovanja mehanizmov, vzpostavljenih s pravom Unije, čeprav povzroči zmanjšanje zneska subvencij Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 25. oktobra 2007, Porto Antico di Genova,C‑427/05, EU:C:2007:630, točki 16 in 18).

21

Glede na to, da je različnim ukrepom podpore skupno njihovo financiranje iz proračuna Unije in da je treba pravila, ki veljajo za te ukrepe, razlagati enako (glej v tem smislu sodbo z dne 5. oktobra 2006, Komisija/Portugalska,C‑84/04, EU:C:2006:640, točka 32), se sodna praksa Sodišča v zvezi s celotnim izplačilom finančnih pomoči v skladu s členom 21(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 4253/88, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2082/93, še naprej uporablja za člen 80 Uredbe št. 1083/2006.

22

Vendar je treba upoštevati posebnosti različnih zadevnih mehanizmov. V nasprotju z drugimi zakonodajnimi besedili, ki se z uporabo izraza „končni upravičenec“ sklicujejo na fizično ali pravno osebo, ki je prejemnica dodeljenih zneskov, je v členu 2, točka 4, Uredbe št. 1083/2006 pojem „upravičenec“ izrecno opredeljen kot „izvajalec, organ ali podjetje, javno ali zasebno, ki je odgovorno za zagon ali zagon in izvajanje operacije“.

23

V skladu s členom 2, točka 3, te uredbe je izraz „operacija“ opredeljen kot „projekt ali skupina projektov, ki jih izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa […] in ki ga izvaja eden ali več upravičencev za doseganje ciljev prednostne osi, pod katero spada“.

24

Zato se celotno plačilo pomoči, ki je določeno v členu 80 Uredbe št. 1083/2006, nanaša na plačilo javnim ali zasebnim gospodarskim subjektom, organom ali podjetjem, ki so zadolženi za zagon ali za zagon in izvajanje projektov, ki jih izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa za doseganje ciljev zadevne prednostne osi.

25

V obravnavanem primeru je iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno, da je organ upravljanja v okviru operativnega programa za okrepitev sistema visokošolskega izobraževanja na Sardiniji izbral projekt „Master and Back“, v okviru katerega se dodeljujejo štipendije za podiplomske študente in raziskovalce ter za izbiro katerega je bila v okviru izvajanja navedenega projekta zadolžena avtonomna dežela Sardinija – deželna agencija za zaposlovanje.

26

Iz tega izhaja, da tožeče stranke v postopku v glavni stvari, čeprav je bila osebno prejemnik zneskov, ki so bili dodeljeni v okviru izbranega projekta in sofinancirani s strani ESS, ni mogoče opredeliti kot „upravičenca“ v smislu člena 2, točka 4, Uredbe št. 1083/2006, saj ima ta status avtonomna dežela Sardinija – deželna agencija za zaposlovanje. Načelo celotnega izplačila zneskov, ki so bili dodeljeni iz proračuna Unije, ki ga določa člen 80 Uredbe št. 1083/2006, se torej uporablja za zadnjenavedeno.

27

Glede na navedeno je na postavljeno vprašanje treba odgovoriti, da je treba člen 80 Uredbe št. 1083/2006 v povezavi s členom 2, točka 4, te uredbe razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni davčni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, v skladu s katero se z dohodnino obdavčijo zneski, ki so bili fizičnim osebam dodeljeni kot štipendije s strani javnega organa, zadolženega za izvajanje projekta, ki ga izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa, v smislu člena 2, točka 3, navedene uredbe, in ki se financirajo iz sredstev evropskih strukturnih skladov.

28

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Člen 80 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 v povezavi s členom 2, točka 4, te uredbe je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni davčni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, v skladu s katero se z dohodnino obdavčijo zneski, ki so bili fizičnim osebam dodeljeni kot štipendije s strani javnega organa, zadolženega za izvajanje projekta, ki ga izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa, v smislu člena 2, točka 3, navedene uredbe, in ki se financirajo iz sredstev evropskih strukturnih skladov.