–

za 2M-Locatel A/S T. Gønge in S. E. Holm, advokater,

–

za dansko vlado J. Nymann-Lindegren, agent, skupaj z B. Søesom Petersenom, advokat,

–

za Evropsko komisijo A. Caeiros in S. Maaløe, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifne podštevilke 85287113 kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006 (UL 2006, L 301, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo 2M-Locatel A/S in Skatteministeriet (ministrstvo za davke in trošarine, Danska), in sicer glede tarifne uvrstitve naprav, ki omogočajo sprejemanje, dekodiranje in obdelovanje televizijskih signalov, ki se prenašajo v živo prek internetnega protokola (v nadaljevanju: IPTV-set-top naprave).

3

Splošni sporazum o carinah in trgovini iz leta 1994 (UL 1994, L 336, str. 11; v nadaljevanju: sporazum GATT iz leta 1994), zlasti pa Dogovor o razlagi člena II(1)(b) sporazuma GATT iz leta 1994, sta sestavni del Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), podpisanega v Marakešu 15. aprila 1994 in potrjenega s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 801994, L 336, str. 1).

4

Sporazum o trgovini z izdelki informacijske tehnologije, ki ga sestavljajo ministrska deklaracija o trgovini z izdelki informacijske tehnologije, sklenjena 13. decembra 1996 na prvi konferenci STO v Singapurju, njene priloge in dodatki (v nadaljevanju: sporazum SIT), ter sporočilo o njegovem izvajanju sta bila v imenu Skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 97/359/ES z dne 24. marca 1997 o odpravi carinskih dajatev na izdelke informacijske tehnologije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 26, str. 3). V odstavku 1 SIT je določeno, da naj bi se trgovinski režim vsake od pogodbenic razvijal na način, ki izdelkom informacijske tehnologije povečuje možnosti dostopa na trg.

5

Na podlagi odstavka 2 SIT se vsaka pogodbenica zaveže in odpravi carine ter druge dajatve in pristojbine vseh vrst v smislu člena II(1)(b) sporazuma GATT iz leta 1994 za nekatere izdelke, med drugim za „set-top naprave s komunikacijsko funkcijo: naprave z mikroprocesorsko enoto, ki vsebujejo modem za dostop do interneta in imajo funkcijo za interaktivno izmenjavo informacij“.

6

Carinska uvrstitev blaga, ki je uvoženo v Evropsko unijo, je urejena s KN, ki temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki ga je pripravila Svetovna carinska organizacija (WCO) in ki je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki je bila sklenjena v Bruslju 14. junija 1983 in skupaj z njenim protokolom o spremembah z dne 24. junija 1986 v imenu Skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).

7

V KN so povzete šestmestne tarifne številke in podštevilke navedenega sistema, njej lastni sta le sedma in osma števka, ki označujeta nadaljnje tarifne podštevilke.

8

Prvi del KN vsebuje uvodne določbe. V tem delu je v poglavju I, ki zajema splošna pravila, v oddelku A z naslovom „Splošna pravila za razlago [KN]“ določeno:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

[…]

9

Drugi del KN je razdeljen na 21 oddelkov. Oddelek XVI, naslovljen „Stroji in mehanske naprave; elektrotehniška oprema; njihovi deli; aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparati za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka, deli in pribor za te proizvode“, vsebuje poglavji 84 in 85 KN. To poglavje 85, naslovljeno „Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke“, se nanaša na tarifne številke od 8501 do 8548 KN.

10

Tarifna številka 8528 KN je opredeljena tako:

11

Evropska komisija v skladu s členom 9(1)(a), druga alinea, Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 9, str. 357), sestavlja pojasnjevalne opombe KN, ki jih redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije.

12

V pojasnjevalnih opombah, objavljenih 28. februarja 2006 (UL 2006, C 50, str. 1), je pri tarifnih podštevilkah od 85281290 do 85281295 KN v različici, kakor izhaja iz Uredbe Komisije (ES) št. 1810/2004 z dne 7. septembra 2004 (UL 2004, L 327, str. 1), navedeno:

„video iskalniki (tunerji) [video tunerji]

Te tarifne podštevilke zajemajo aparate [(‚televizijske tunerje‘)], ki imajo selekcijska vezja, ki omogočajo iskanje posebnega kanala ali nosilne frekvence, poleg tega pa tudi demodulacijske tokokroge. Ti aparati so v glavnem izdelani za delovanje z individualno ali skupno anteno (visokofrekvenčna kabelska distribucija). Izhodni signal se lahko uporablja kot vhodni signal video monitorja ali za video snemalne ali reprodukcijske aparate. Signal sestoji iz originalnega signala kamere (npr. nemoduliranega za prenos).

Včasih so ti aparati opremljeni tudi z dekoderjem (barve) ali separacijskimi vezji za sinhronizacijo.“

13

V pojasnjevalnih opombah KN, objavljenih 7. maja 2008 (UL 2008, C 112, str. 8), je pri tarifnih podštevilkah od 85287113 do 85287190 KN navedeno:

„85287113 […]

– Ta tarifna podštevilka vključuje aparate brez zaslona (tako imenovane ‚set-top naprave s komunikacijsko funkcijo‘, ki so sestavljeni iz naslednjih glavnih komponent:

[…]

– tunerja.

Prisotnost spojnika RF nakazuje, da je morda prisoten tudi video tuner,

– modema.

Modemi modulirajo in demodulirajo izhodne in vhodne podatkovne signale. To omogoča dvosmerno komunikacijo za doseganje dostopa do interneta. Primeri takih modemov so: V.34-, V.90-, V.92-, DSL- ali kabelski modemi. […]

Naprave, ki imajo podobno funkcijo kot modem, vendar ne modulirajo in demodulirajo signalov, se ne štejejo k modemom. Primeri takih aparatov so naprave ISDN, WLAN ali eternetne naprave. […]

[…]

Set-top naprave, ki vsebujejo napravo za snemanje ali reproduciranje (na primer trdi disk ali pogon DVD), so izvzete iz te tarifne podštevilke (tarifne podštevilke 85219000).

[…]

85287190 […]

– Ta tarifna podštevilka vključuje izdelke brez zaslona, ki so televizijski sprejemniki, vendar ne vključujejo video tunerja (na primer tako imenovane ‚IP-pretočne naprave‘ [‚IP-set-top naprave‘]).“

14

V pojasnjevalnih opombah KN, objavljenih 30. maja 2008 (UL 2008, C 133, str. 1), je pri tarifnih podštevilkah od 85287111 do 85287119 KN navedeno:

„Te podštevilke zajemajo aparate z vgrajenim video tunerjem, ki spreminjajo visokofrekvenčne televizijske signale v signale, ki so uporabni za video snemanje ali aparate za reprodukcijo ali monitorje.

Ti aparati [(‚televizijski tunerji‘)] vključujejo selekcijska vezja, ki omogočajo iskanje posebnega programa ali nosilne frekvence, in demodulacijske tokokroge. Običajno so oblikovani za delovanje z individualno ali skupno anteno (visokofrekvenčna kabelska distribucija). Izhodni signal se lahko uporablja kot vhodni signal video monitorja ali za video snemalne ali reprodukcijske aparate. Signal sestoji iz originalnega signala kamere (tj., ki ni moduliran za prenos).

Včasih so ti aparati opremljeni tudi z dekodirnikom (barve) ali separacijskimi vezji za sinhronizacijo.“

15

Družba 2M-Locatel je v obdobju od 21. oktobra 2007 do 8. julija 2010 iz Kitajske uvažala IPTV-set-top naprave. Slednje ne omogočajo sprejemanja, dekodiranja in obdelave televizijskih signalov, ki se prenašajo prek antene, kabla ali satelita.

16

IPTV-set-top naprave vključujejo eternetno napravo, pri čemer med strankama v postopku v glavni stvari ni sporno, da vključujejo „modem“ v smislu KN.

17

Družba 2M-Locatel je izdelek, obravnavan v postopku v glavni stvari, ob uvozu prijavila pod tarifno podštevilko 85287113 KN, tako da je bil ta sproščen v prosti promet brez carine.

18

Danska davčna in carinska uprava je – ker je menila, da bi moral zadevni izdelek biti uvrščen v tarifno podštevilko 85287190 KN, in sicer ker ni vključeval „video tunerja“ v smislu KN – 20. oktobra 2010 izdala odločbo o odmeri, s katero je določila naknadno izterjavo 14-odstotne carine, skupaj z obrestmi, za uvoz IPTV-set-top naprav, obravnavanih v postopku v glavni stvari.

19

Landsskatteretten (nacionalno davčno sodišče, Danska), ki je odločalo o pritožbi družbe 2M-Locatel, je z odločbo z dne 15. maja 2014 spremenilo odločbo danske davčne in carinske uprave ter za ničen razglasilo nalog za izterjavo, in sicer ker so navedene IPTV-set-top naprave spadale v tarifno podštevilko 85287113 KN.

20

Ministrstvo za davke in trošarine je zoper to odločbo vložilo tožbo pri byretten, Retten i Glostrup (okrožno sodišče v Glostrupu, Danska), ki je s sodbo z dne 15. julija 2015 tožbi ugodilo.

21

Družba 2M-Locatel je proti tej sodbi vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču.

22

Med strankama v postopku v glavni stvari ni sporno, da IPTV-set-top naprave, obravnavane v postopku v glavni stvari, ustrezajo opisnim zahtevam tarifne podštevilke 85287113 KN. Prav tako se strinjata, da mora Unija – v skladu s sporazumom GATT iz leta 1994 in SIT – carin oprostiti set-top naprave s komunikacijsko funkcijo, kakršen je izdelek, obravnavan v postopku v glavni stvari.

23

Predložitveno sodišče navaja, da se stranki ne strinjata glede vprašanja, ali je za navedene IPTV-set-top naprave treba šteti, da vključujejo „video tuner“ v smislu KN.

24

Ker je Østre Landsret (višje sodišče za vzhodno regijo) menilo, da ta pojem ni opredeljen niti v KN niti v pojasnjevalnih opombah KN, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba [KN],

razlagati tako, da je treba izdelek, ki ustreza opisu izdelka v tarifni podštevilki 85287113 ter lahko sprejema, dekodira in obdeluje signale televizijskega programa v živo, ki se prenašajo z internetno tehnologijo, ne more pa sprejemati, dekodirati in obdelovati signalov televizijskega programa v živo, ki se prenašajo prek antene, kabla ali satelita, uvrstiti v tarifno podštevilko 85287113, tarifno podštevilko 85287190 ali v neko drugo tarifno podštevilko?“

25

Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da naprave, kakršne so IPTV-set-top naprave, obravnavane v postopku v glavni stvari, spadajo v tarifno podštevilko 85287113 ali v tarifno podštevilko 85287190 KN.

26

Uvodoma je treba poudariti, da je naloga Sodišča, kadar mu je predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne uvrstitve, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila, da zadevne proizvode pravilno uvrsti v KN, ne pa da samo opravi to uvrstitev, zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Predložitveno sodišče je namreč vsekakor v boljšem položaju za izvedbo zadevne uvrstitve (sodba z dne 12. aprila 2018, Medtronic, C‑227/17, EU:C:2018:247, točka 33).

27

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je zaradi zagotavljanja pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za uvrstitev blaga v tarifno številko na splošno treba iskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, ki so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in v opombah k njenim oddelkom ali poglavjem (glej med drugim sodbi z dne 14. aprila 2011, British Sky Broadcasting Group in Pace, C‑288/09 in C‑289/09, EU:C:2011:248, točka 60, in z dne 22. novembra 2012, Digitalnet in drugi, C‑320/11, C‑330/11, C‑382/11 in C‑383/11, EU:C:2012:745, točka 27).

28

V skladu s splošnimi pravili za razlago KN se iz pravnih razlogov proizvodi uvrščajo v tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke glede na poimenovanja teh tarifnih podštevilk in opombe k tem tarifnim podštevilkam, oddelkom in poglavjem, ker se šteje, da imajo naslovi oddelkov, poglavij ali podpoglavij le indikativno vrednost.

29

Poleg tega pojasnjevalne opombe glede KN, ki jih je sestavila Komisija, pomembno prispevajo k razlagi vsebine različnih tarifnih številk, vendar niso pravno zavezujoče (glej med drugim sodbi z dne 14. aprila 2011, British Sky Broadcasting Group in Pace, C‑288/09 in C‑289/09, EU:C:2011:248, točka 63, in z dne 22. novembra 2012, Digitalnet in drugi, C‑320/11, C‑330/11, C‑382/11 in C‑383/11, EU:C:2012:745, točka 33).

30

V obravnavani zadevi se tarifna podštevilka 852871 KN nanaša na televizijske sprejemnike, ki niso namenjeni za vgradnjo video prikazovalnika ali zaslona.

31

Navedena podštevilka razlikuje med „video tunerji“ iz tarifnih podštevilk 85287111, 85287113 in 85287119 KN ter „drugimi“, ki spadajo v tarifno podštevilko 85287190 KN. Ker gre za preostalo kategorijo, se ta zadnjenavedena tarifna podštevilka zato nanaša na televizijske sprejemnike brez „video tunerjev“.

32

V zvezi s tem je treba pojasniti, da izraza „sprejem zvočno-slikovnih signalov“ in „sprejem televizijskih signalov“ označujeta enaka pojma (sodba z dne 22. novembra 2012, Digitalnet in drugi, C‑320/11, C‑330/11, C‑382/11 in C‑383/11, EU:C:2012:745, točka 29).

33

V postopku v glavni stvari ni sporno, da IPTV-set-top naprave lahko sprejemajo televizijske signale. Vendar pa se družba 2M-Locatel in ministrstvo za davke in trošarine ne strinjata glede tega, ali je za te naprave treba šteti, da vključujejo „video tuner“ v smislu tarifne podštevilke 852871 KN.

34

Iz ugotovitev predložitvenega sodišča izhaja, da IPTV-set-top naprave sprejemajo digitalne signale in dekodirajo kanale glede na skupine naslovov na internetnem protokolu, medtem ko set-top naprave za televizijske signale, ki se prenašajo prek antene, kabla ali satelita, sprejemajo analogne signale in dekodirajo kanale z nastavljanjem frekvenc.

35

Da bi se lahko odgovorilo predložitvenemu sodišču, je torej treba določiti, kaj obsega pojem „video tunerji“ v smislu tarifne podštevilke 852871 KN.

36

Ob neobstoju opredelitve tega pojma v KN je treba opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča opredelitev pomena in obsega pojmov, ki jih pravo Unije ne definira, določiti v skladu z njihovim običajnim pomenom v vsakdanjem jeziku, pri čemer je treba upoštevati kontekst, v katerem se uporabljajo, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del so (sodba z dne 22. novembra 2012, Digitalnet in drugi, C‑320/11, C‑330/11, C‑382/11 in C‑383/11, EU:C:2012:745, točka 38).

37

„Video tuner“ ali „televizijski tuner“ v običajnem pomenu teh izrazov je naprava, ki visokofrekvenčne televizijske signale pretvarja v signale, ki so uporabni za aparate za video snemanje ali aparate za reprodukcijo ali monitorje. Omogoča tudi izbiro televizijskih signalov, ki se prenašajo na določeni frekvenci.

38

To opredelitev potrjujejo pojasnjevalne opombe KN, ki so veljale na datume uvozov, obravnavanih v postopku v glavni stvari.

39

V skladu s pojasnjevalnimi opombami KN, objavljenimi 28. februarja 2006, gre namreč za „aparate [(‚televizijske tunerje‘)], ki imajo selekcijska vezja, ki omogočajo iskanje posebnega kanala ali nosilne frekvence, poleg tega pa tudi demodulacijske tokokroge. Ti aparati so v glavnem izdelani za delovanje z individualno ali skupno anteno (visokofrekvenčna kabelska distribucija). Izhodni signal se lahko uporablja kot vhodni signal video monitorja ali za video snemalne ali reprodukcijske aparate. Signal sestoji iz originalnega signala kamere (npr. nemoduliranega za prenos).“

40

V skladu s pojasnjevalnimi opombami KN, objavljenimi 7. maja 2008, tarifna podštevilka 85287113 KN vključuje „aparate brez zaslona, tako imenovane ‚set‑top naprave s komunikacijsko funkcijo‘, ki so sestavljeni iz naslednjih glavnih komponent: […] video tunerja[.] Prisotnost spojnika RF [(radio frekvenca)] nakazuje, da je morda prisoten tudi video tuner.“

41

Nazadnje, v pojasnjevalnih opombah KN, objavljenih 30. maja 2008, je navedeno, da tarifne podštevilke od 85287111 do 85287119 KN „zajemajo aparate z vgrajenim video tunerjem, ki spreminjajo visokofrekvenčne televizijske signale v signale, ki so uporabni za video snemanje ali aparate za reprodukcijo ali monitorje. Ti aparati [(‚televizijski tunerji‘)] vključujejo selekcijska vezja, ki omogočajo iskanje posebnega programa ali nosilne frekvence, in demodulacijske tokokroge. Običajno so oblikovani za delovanje z individualno ali skupno anteno (visokofrekvenčna kabelska distribucija). Izhodni signal se lahko uporablja kot vhodni signal video monitorja ali za video snemalne ali reprodukcijske aparate. Signal sestoji iz originalnega signala kamere (tj., ki ni moduliran za prenos).“

42

Iz zgornjih preudarkov izhaja, da mora naprava, da bi spadala v tarifne podštevilke od 85287111 do 85287119 KN, vključevati video sprejemnik (tuner) ali „televizijski tuner“, torej napravo, ki omogoča iskanje posebnega programa ali nosilne frekvence ter pretvorbo visokofrekvenčnih televizijskih signalov v signale, ki so uporabni za aparate za video snemanje ali aparate za reprodukcijo ali monitorje.

43

V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 26 te sodbe, bo tako moralo predložitveno sodišče presoditi, ali imajo IPTV-set-top naprave, obravnavane v postopku v glavni stvari, te značilnosti. Če jih nimajo, jih bo treba uvrstiti v preostalo tarifno podštevilko 85287190 KN in bo posledično zanje treba plačati carino v višini 14 %.

44

Te razlage ne omaje odstavek 2 SIT, v skladu s katerim mora vsaka pogodbenica odpraviti carine, ki veljajo med drugim za „set-top naprave s komunikacijsko funkcijo: naprave z mikroprocesorsko enoto, ki vsebujejo modem za dostop do interneta in imajo funkcijo za interaktivno izmenjavo informacij“, in to ne glede na to, ali navedene set-top naprave vsebujejo televizijski tuner ali ne.

45

Res je sicer, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da primarnost mednarodnih sporazumov, ki jih sklene Unija, v razmerju do besedil sekundarne zakonodaje narekuje, da je treba zadnje razlagati karseda v skladu s temi sporazumi (sodbi z dne 14. aprila 2011, British Sky Broadcasting Group in Pace, C‑288/09 in C‑289/09, EU:C:2011:248, točka 83, in z dne 22. novembra 2012, Digitalnet in drugi, C‑320/11, C‑330/11, C‑382/11 in C‑383/11, EU:C:2012:745, točka 39).

46

Vendar je treba ugotoviti, da takšna razlaga – ki bi pomenila, da je treba set-top naprave s komunikacijsko funkcijo uvrstiti v tarifno podštevilko 85287113 KN, in to tudi če ne omogočajo iskanja posebnega programa ali nosilne frekvence niti pretvorbe visokofrekvenčnih televizijskih signalov v signale, ki so uporabni za aparate za video snemanje ali aparate za reprodukcijo ali monitorje – ni mogoča, saj bi bila, kot to izhaja iz točke 42 te sodbe, v nasprotju z besedilom KN in zato v nasprotju z voljo zakonodajalca Unije.

47

Poleg tega je treba opozoriti, da sodišče Unije za obdobje pred potekom razumnega roka, ki je bil v skladu z Dogovorom o pravilih in postopkih reševanja sporov dan Uniji, zato da bi se uskladila s priporočili ali odločbami organa za reševanje sporov pri STO, ne sme opravljati nadzora nad zakonitostjo aktov Unije glede na pravila STO, sicer takšen rok ne bi imel učinka (sodba z dne 17. januarja 2013, Hewlett-Packard Europe, C‑361/11, EU:C:2013:18, točka 58 in navedena sodna praksa).

48

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je posebna skupina STO v okviru SIT 16. avgusta 2010 objavila poročila v zadevah WT/DS375/R, WT/DS376/R in WT/DS377/R (Evropski skupnosti in njune države članice – Tarifna obravnava nekaterih izdelkov informacijske tehnologije), ki jih je organ za reševanja sporov pri STO sprejel 21. septembra 2010.

49

V teh poročilih je med drugim navedeno, kaj je treba razumeti s pojmom „set-top naprava“. Gre za „napravo, ki procesira vhodni signal iz zunanjega vira signala, tako da se lahko prikaže na zaslonski enoti, kakršen je video monitor ali televizijski sprejemnik“. V njih je pojasnjeno, da ta naprava „lahko zagotavlja eno ali več funkcij, vključno s sprejemanjem in dekodiranjem televizijskih programov, ki se prenašajo prek satelita, kabla ali interneta“.

50

Vendar je razumni rok, ki je bil Uniji dan za začetek izvajanja navedenih poročil, ki jih je sprejel organ za reševanje sporov pri STO, potekel 30. junija 2011, Komisija pa je ta poročila upoštevala s tem, da je sprejela Izvedbeno uredbo (EU) št. 620/2011 z dne 24. junija 2011 o spremembi Uredbe št. 2658/87 (UL 2011, L 166, str. 16). Ta uredba je v skladu z njenim členom 2 začela veljati 1. julija 2011 in nima nikakršnega retroaktivnega učinka.

51

Iz tega sledi, da veljavnosti Uredbe št. 1549/2006 nikakor ni mogoče postaviti pod vprašaj, ker set-top naprave s komunikacijsko funkcijo, ki nimajo televizijskega tunerja, uvršča v tarifno podštevilko 85287190 KN.

52

Glede na vse zgornje preudarke je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da je naprave, kakršne so IPTV-set-top naprave, obravnavane v postopku v glavni stvari, ki omogočajo sprejemanje, dekodiranje in obdelavo televizijskih signalov, ki se prenašajo v živo prek internetnega protokola, treba uvrstiti v tarifno podštevilko 85287190 KN, pod pogojem, da nimajo video tunerja ali „televizijskega tunerja“, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

53

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006, je treba razlagati tako, da je treba naprave, ki omogočajo sprejemanje, dekodiranje in obdelavo televizijskih signalov, ki se prenašajo v živo prek internetnega protokola, kakršne so te, obravnavane v postopku v glavni stvari, uvrstiti v tarifno podštevilko 85287190 te nomenklature, pod pogojem, da nimajo video tunerja ali „televizijskega tunerja“, kar mora preveriti predložitveno sodišče.