Zadeva C-96/17

Gardenia Vernaza Ayovi

proti

Consorci Sanitari de Terrassa

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de lo Social no 2 de Terrassa)

„Predhodno odločanje – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP – Posledice nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi disciplinskega ukrepa – Pojem ‚pogoji zaposlitve‘ – Delavec, zaposlen za nedoločen čas, a ne za stalno – Različno obravnavanje med stalno zaposlenim delavcem in delavcem, zaposlenim za določen ali nedoločen čas, a ne za stalno – Vrnitev delavca na delo ali izplačilo odškodnine“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 25. julija 2018

  1. Socialna politika–Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP–Direktiva 1999/70–Pogoji zaposlitve–Pojem–Vrnitev delavca na delo v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi–Vključitev

    (Direktiva Sveta 1999/70, Priloga, določba 4, točka 1)

  2. Socialna politika–Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP–Direktiva 1999/70–Objektivni razlogi, ki upravičujejo različno obravnavanje–Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu na podlagi disciplinskega ukrepa, ki se šteje za nezakonito–94133 / Obvezna vrnitev na delo stalno zaposlenega delavca v organu javne uprave–Neobstoj take vrnitve za začasno zaposlenega delavca ali delavca, zaposlenega za nedoločen čas, a ne za stalno, ki opravlja enake naloge–Odškodnina zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi–Dopustnost

    (Direktiva Sveta 1999/70, Priloga, določba 4, točka 1)

  1.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 27 do 31.)

  2.  Določbo 4(1) Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega 18. marca 1999, ki je v Prilogi k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da je treba, če se odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi disciplinskega ukrepa stalno zaposlenemu delavcu v organu javne uprave razglasi za nezakonito, zadevnemu delavcu omogočiti vrnitev na delo, medtem ko v istih okoliščinah začasnemu delavcu ali delavcu, zaposlenemu za nedoločen čas, a ne za stalno, ki opravlja enake naloge kot ta stalno zaposleni delavec, ni treba omogočiti vrnitve na delo in se mu v zameno izplača odškodnina.

    Ugotoviti je treba, da čeprav zadevno različno obravnavanje ne more biti utemeljeno z javnim interesom, ki se sam po sebi nanaša na način zaposlovanja delavcev, zaposlenih za stalno, pa lahko preudarki, ki izhajajo iz značilnosti prava o nacionalnih javnih uslužbencih, kot so navedene v točkah od 42 do 44 te sodbe, upravičijo razliko v obravnavanju. V zvezi s tem premisleki nepristranskosti, učinkovitosti in neodvisnosti uprave vključujejo določeno trajnost in stabilnost zaposlitve. Ti premisleki, ki nimajo ustreznika v splošnem delovnem pravu, pojasnjujejo in utemeljujejo omejitve možnosti javnih delodajalcev glede enostranske odpovedi in posledično izbiro nacionalnega zakonodajalca, da javnim delodajalcem ne podeli možnosti izbire med vrnitvijo na delo in odškodnino za škodo, utrpelo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

    Zato je treba šteti, da avtomatična vrnitev na delo stalno zaposlenih delavcev spada v občutno drugačen dejanski in pravni okvir od tistega, v katerem se nahajajo delavci, ki niso zaposleni za stalno (glej po analogiji sodbo z dne 5. junija 2018, Grupo Norte Facility,C-574/16, EU:C:2018:390, točka 56).

    V teh okoliščinah je treba šteti, da je ugotovljeno različno obravnavanje upravičeno z obstojem jasnih in konkretnih elementov, značilnih za zadevni pogoj za zaposlitev v posebnem kontekstu, v katerega spada, ter na podlagi objektivnih in transparentnih meril v smislu sodne prakse, navedene v točki 39 te sodbe.

    (Glej točke od 46 do 49 in izrek.)