Zadeva C‑44/17

Scotch Whisky Association

proti

Michael Klotz

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Hamburg)

„Predhodno odločanje – Zaščita geografskih označb žganih pijač – Uredba (ES) št. 110/2008 – Člen 16, od (a) do (c) – Priloga III – Registrirana geografska označba ‚Scotch Whisky‘ – Viski, proizveden v Nemčiji in tržen pod imenom ‚Glen Buchenbach‘“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 7. junija 2018

1. Približevanje zakonodaj–Enotne zakonodaje–Opredelitev, opis, predstavitev, označevanje in zaščita geografskih označb žganih pijač–Uredba št. 110/2008–Zaščita geografskih označb–Zaščita pred neposrednimi in posrednimi komercialnimi uporabami–Merila presoje–Nujnost uporabe v enaki ali podobni obliki, kot je oblika registrirane označbe

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 110/2008, člen 16(a))

2. Približevanje zakonodaj–Enotne zakonodaje–Opredelitev, opis, predstavitev, označevanje in zaščita geografskih označb žganih pijač–Uredba št. 110/2008–Navajanje zaščitene geografske označbe–Pojem–Obseg–Presoja nacionalnega sodišča–Merila

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 110/2008, člen 16(b))

3. Približevanje zakonodaj–Enotne zakonodaje–Opredelitev, opis, predstavitev, označevanje in zaščita geografskih označb žganih pijač–Uredba št. 110/2008–Zaščita geografskih označb–Zaščita zoper napačne ali zavajajoče navedbe–Merila presoje–Upoštevanje okoliščin uporabe napačne ali zavajajoče navedbe–Izključitev

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 110/2008, člen 16(c))

1.  Člen 16(a) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 je treba razlagati tako, da se mora sporni znak za ugotovitev obstoja „posredne komercialne uporabe“ registrirane geografske označbe uporabljati v obliki, ki je fonetično in/ali vizualno bodisi istovetna s to označbo bodisi ji je podobna. Zato ne zadošča, da lahko ta sporni del znaka pri upoštevni javnosti vzbudi kakršno koli asociacijo na navedeno označbo ali na z njo povezano geografsko območje.

   (Glej točko 39 in točko 1 izreka.)

2.  Člen 16(b) Uredbe št. 110/2008 je treba razlagati tako, da mora predložitveno sodišče za ugotovitev obstoja „navajanja“ registrirane geografske označbe presoditi, ali običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren povprečni evropski potrošnik, ko se sreča s spornim imenom, takoj pomisli na proizvod, ki je označen z zaščiteno geografsko označbo. V okviru te presoje mora to sodišče, če, prvič, si sporno ime in zaščitena geografska označba nista fonetično in/ali vizualno podobna, in drugič, ta označba ni delno vključena v navedeno ime, po potrebi upoštevati konceptualno bližino med navedenim imenom in navedeno označbo.

   Člen 16(b) Uredbe št. 110/2008 je treba razlagati tako, da se pri ugotavljanju obstoja „navajanja“ registrirane geografske označbe ne smejo upoštevati okoliščine, v katere je umeščen sporni del znaka, zlasti ne to, da je na njem pojasnilo o resničnem poreklu zadevnega proizvoda.

   (Glej točki 56, 60 in točko 2 izreka.)

3.  Člen 16(c) Uredbe št. 110/2008 je treba razlagati tako, da se pri ugotavljanju obstoja „napačne ali zavajajoče navedbe“, ki je s to določbo prepovedana, ne smejo upoštevati okoliščine, v katerih se sporni del znaka uporablja.

   (Glej točko 71 in točko 3 izreka.)