Zadeva C‑39/17

Lubrizol France SAS

proti

Caisse nationale du Régime social des indépendants (RSI) participations extérieures

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (Francija))

„Predhodno odločanje – Prosti pretok blaga – Člena 28 in 30 PDEU – Dajatve s podobnim učinkom – Člen 110 PDEU – Notranji davki – Solidarnostni socialni prispevek družb – Dajatev – Davčna osnova – Skupni letni promet družb – Direktiva 2006/112/ES – Člen 17 – Prenos blaga v drugo državo članico – Vrednost prenesenega blaga – Vključitev v skupni letni promet“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 14. junija 2018

Prosti pretok blaga – Carine – Dajatve s podobnim učinkom – Notranje obdavčitve – Solidarnostni socialni prispevek družb – Izračun osnove za odmero navedenega prispevka – Nacionalna zakonodaja, ki določa upoštevanje reprezentativne vrednosti blaga, prenesenega na ozemlju države članice, šele ob prodaji tega blaga – Upoštevanje reprezentativne vrednosti blaga, prenesenega iz zadevne države članice v drugo državo članico, že ob navedenem prenosu – Dopustnost – Pogoji

(člena 28 PDEU in 30 PDEU)

Člena 28 in 30 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta zakonodaji države članice, ki določa, da se osnova za odmero prispevkov, ki se pobirajo glede na letni promet družb, če ta doseže ali preseže neki znesek, izračuna ob upoštevanju reprezentativne vrednosti blaga, ki ga davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun za potrebe svojega podjetja prenese iz te države članice v neko drugo državo članico Evropske unije, pri čemer se ta vrednost upošteva od navedenega prenosa dalje, če pa to blago davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun za potrebe svojega podjetja prenese na ozemlje zadevne države članice, se ta vrednost v navedeni osnovi upošteva šele ob poznejši prodaji tega blaga, in sicer:

–	prvič, če se vrednost tega blaga ob njegovi poznejši prodaji v tej državi članici ne vključi vnovič v navedeno osnovo;

–	drugič, če se njihova vrednost odbije od navedene osnove, kadar to blago ni namenjeno za prodajo v drugi državi članici oziroma je bilo poslano nazaj v državo članico izvora, ne da bi bilo prodano, in

–	tretjič, če se z ugodnostmi, ki so posledica obdavčitve z navedenimi prispevki, ne izravna popolnoma breme, ki ga domači proizvod, ki se trži na domačem trgu, nosi ob dajanju v promet, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

(Glej točko 51 in izrek.)