Zadeva C-3/17

Sporting Odds Ltd

proti

Nemzeti Adó- és Vámhivatal Központi Irányítása

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság)

„Predhodno odločanje – Svoboda opravljanja storitev – Člen 56 PDEU – Člen 4(3) PEU – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Omejitve – Igre na srečo – Nacionalna ureditev – Državno upravljanje nekaterih oblik iger na srečo – Izključnost – Sistem koncesij za ostale oblike iger – Zahteva po dovoljenju – Upravna sankcija“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 28. februarja 2018

1. Svoboda opravljanja storitev–Omejitve–Igre na srečo–Nacionalna zakonodaja, ki določa državni monopol za prirejanje nekaterih iger na srečo ter ureditev koncesij in dovoljenj za prirejanje drugih iger–Dopustnost–Pogoji–Presoja s strani nacionalnega sodišča

   (člen 56 PDEU)

2. Svoboda opravljanja storitev–Omejitve–Igre na srečo–Nacionalna zakonodaja, ki prirejanje spletnih iger na srečo pridržuje za prireditelje s koncesijo za igralnico, ki je na nacionalnem ozemlju–Nedopustnost–Kršitev načela sorazmernosti

   (člen 56 PDEU)

3. Svoboda opravljanja storitev–Omejitve–Igre na srečo–Nacionalna zakonodaja, ki določa ureditev koncesij in dovoljenj za prirejanje spletnih iger na srečo–V praksi nemogoča pridobitev take koncesije ali dovoljenja za zasebne subjekte, ki imajo sedež v drugih državah članicah–Nedopustnost–Nespoštovanje obveznosti preglednosti

   (člen 56 PDEU)

4. Svoboda opravljanja storitev–Omejitve–Igre na srečo–Preverjanje skladnosti nacionalne zakonodaje, ki omejuje uresničevanje temeljne svoboščine Unije, s pravom Unije, ki ga opravi nacionalno sodišče–Neobstoj preizkusa sorazmernosti te zakonodaje po uradni dolžnosti–Dokazno breme, ki ga imajo stranke–Dopustnost

   (člen 4(3) PEU; člen 56 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 47 in 48)

5. Svoboda opravljanja storitev–Omejitve–Igre na srečo–Nacionalna zakonodaja, ki omejuje uresničevanje temeljne svoboščine Evropske unije–Utemeljitev–Dokazno breme, ki ga ima država članica–Obveznost sodišča, ki odloča o zadevi, da izpelje vse posledice, ki izvirajo iz neobstoja dokaza

   (člen 56 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 47 in 48)

6. Svoboda opravljanja storitev–Omejitve–Igre na srečo–Nacionalna zakonodaja, ki omejuje uresničevanje temeljne svoboščine Evropske unije–Utemeljitev–Dokazno breme, ki ga ima država članica–Obveznost predložitve ocene učinkov omejevalnega ukrepa–Neobstoj–Celovita presoja s strani nacionalnega sodišča

   (člen 56 PDEU)

7. Svoboda opravljanja storitev–Omejitve–Igre na srečo–Nacionalna zakonodaja, ki določa ureditev koncesij in dovoljenj za prirejanje spletnih iger na srečo–Neskladnost s členom 56 PDEU–Sankcije proti kršiteljem–Nedopustnost

   (člen 56 PDEU)

1.  Člen 56 PDEU je treba razlagati tako, da načeloma ne nasprotuje dualnemu sistemu organizacije trga iger na srečo, v katerem nekatere vrste iger na srečo spadajo v sistem državnega monopola, medtem ko druge spadajo v sistem koncesij in dovoljenj za prirejanje iger na srečo, če predložitveno sodišče ugotovi, da ureditev, ki omejuje svobodo opravljanja storitev, dejansko dosledno in sistematično sledi ciljem, na katere se sklicuje zadevna država članica.

   (Glej točko 33 in točko 1 izreka.)

2.  Člen 56 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu pravilu, kot je to v postopku v glavni stvari, v skladu s katerim je dovoljenje za prirejanje spletnih iger na srečo mogoče dodeliti izključno prirediteljem iger na srečo s koncesijo za igralnico, ki je na nacionalnem ozemlju, ker to pravilo ni nujen pogoj za dosego zastavljenih ciljev in ker za dosego teh ciljev obstajajo manj omejevalni ukrepi.

   Čeprav ni sporno, da igre na srečo, ki so dostopne na spletu, zaradi neobstoja neposrednega stika med potrošnikom in prirediteljem pomenijo drugačno nevarnost, ki ima večji pomen v primerjavi s tradicionalnimi trgi teh iger, kar zadeva morebitne goljufije prirediteljev v škodo potrošnikov (sodba z dne 8. septembra 2009, Liga Portuguesa de Futebol Profissional in Bwin International, C-42/07, EU:C:2009:519, točka 70), mora zadevno pravilo vseeno izpolnjevati pogoje v zvezi s sorazmernostjo, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča (glej v tem smislu sodbo z dne 6. marca 2007, Placanica in drugi, C-338/04, C-359/04 in C-360/04, EU:C:2007:133, točka 48).

   (Glej točki 41 in 44 ter točko 2 izreka.)

3.  Člen 56 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki vzpostavlja ureditev koncesij in dovoljenj za prirejanje spletnih iger na srečo, ker vsebuje diskriminatorna pravila za subjekte, ki imajo sedež v drugih državah članicah, oziroma ker vsebuje sicer nediskriminatorna pravila, ki pa se uporabljajo nepregledno ali se izvajajo tako, da preprečujejo ali otežujejo sodelovanje v razpisu nekaterim ponudnikom, ki imajo sedež v drugih državah članicah.

   (Glej točko 49 in točko 3 izreka.)

4.  Člen 56 PDEU in člen 4(3) PEU v povezavi s členoma 47 in 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki ne določa preizkusa sorazmernosti ukrepov, s katerimi je omejena svoboda opravljanja storitev v smislu člena 56 PDEU, po uradni dolžnosti in ki dokazno breme nalaga strankam v postopku.

   (Glej točko 57 in točko 4 izreka.)

5.  Člen 56 PDEU v povezavi s členoma 47 in 48 Listine o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da mora država članica, ki je uvedla omejevalno zakonodajo, predložiti dokaze o obstoju ciljev, primernih za utemeljitev ovire temeljne svoboščine, ki jo zagotavlja Pogodba DEU, in njeni sorazmernosti, sicer mora nacionalno sodišče biti sposobno izpeljati vse posledice, ki iz take pomanjkljivosti izvirajo.

   (Glej točko 60 in točko 5 izreka.)

6.  Člen 56 PDEU je treba razlagati tako, da ni mogoče ugotoviti, da država članica ni izpolnila obveznosti utemeljitve omejevalnega ukrepa, ker ni predložila ocene učinkov navedenega ukrepa, ko je bil ta uveden v nacionalno zakonodajo oziroma ko je ta ukrep presojalo nacionalno sodišče.

   Nacionalno sodišče mora namreč opraviti celovito presojo okoliščin sprejetja in izvajanja omejevalne zakonodaje (sodba z dne 30. aprila 2014, Pfleger in drugi, C-390/12, EU:C:2014:281, točka 52), in ne zgolj ugotoviti, da predhodna študija učinkov zakonodaje ni bila izvedena.

   (Glej točki 64 in 65 ter točko 6 izreka.)

7.  Člen 56 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje sankciji, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki je bila naložena zaradi kršitve nacionalne zakonodaje, ki vzpostavlja ureditev koncesij in dovoljenj za prirejanje iger na srečo, če se izkaže, da je taka nacionalna zakonodaja v nasprotju s tem členom.

   (Glej točko 68 in točko 7 izreka.)