1.

Člen 2(c) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da izključna pravica, ki je s to določbo podeljena proizvajalcu fonogramov, da dovoli ali prepove reproduciranje svojega fonograma, temu proizvajalcu omogoča, da nasprotuje temu, da tretja oseba uporabi zvočni vzorec – četudi zelo kratek – iz njegovega fonograma, da bi ta vzorec vključila v drug fonogram, razen če je ta vzorec vanj vključen v spremenjeni in pri poslušanju neprepoznavni obliki.

2.

Člen 9(1)(b) Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine je treba razlagati tako, da fonogram, ki vsebuje glasbene vzorce, prenesene iz drugega fonograma, ne pomeni „kopije“ tega fonograma v smislu te določbe, če tega fonograma ne prevzema v celoti ali v bistvenem delu.

3.

Država članica v svojem nacionalnem pravu ne more določiti druge izjeme ali omejitve pravice proizvajalca fonograma iz člena 2(c) Direktive 2001/29 poleg tistih, ki so določene v členu 5 te direktive.

4.

Člen 5(3)(d) Direktive 2001/29 je treba razlagati tako, da pojem „citati“ iz te določbe ne zajema položaja, v katerem ni mogoče prepoznati dela, na katero se nanaša zadevno citiranje.

5.

Člen 2(c) Direktive 2001/29 je treba razlagati tako, da pomeni ukrep popolne harmonizacije vsebine pravice, ki jo ta člen vsebuje.