Sodba Sodišča (peti senat) z dne 8. junija 2017 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Monomeles Protodikeio Athinon – Grčija) – OL/PQ

(Zadeva C-111/17) (1)

((Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo - Mednarodni protipravni odvzem otrok - Haaška konvencija z dne 25. oktobra 1980 - Uredba (ES) št. 2201/2003 - Člen 11 - Zahteva za vrnitev - Pojem „običajno prebivališče“ dojenčka - Otrok, ki je bil v skladu z voljo njegovih staršev rojen v državi članici, ki ni država članica njunega običajnega prebivališča - Neprekinjeno prebivanje otroka v državi članici njegovega rojstva prvih nekaj mesecev po rojstvu - Odločitev matere, da se ne vrne v državo članico, v kateri je bilo običajno prebivališče para))

(2017/C 249/16)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Monomeles Protodikeio Athinon

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: OL

Tožena stranka: PQ

Izrek

Člen 11(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 je treba razlagati tako, da v položaju, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, v katerem je bil v skladu z voljo obeh staršev otrok rojen in je več mesecev neprekinjeno prebival s svojo materjo v drugi državi članici kot tisti, v kateri sta imela starša običajno prebivališče pred njegovim rojstvom, na podlagi prvotnega namena staršev glede vrnitve matere skupaj z otrokom v to zadnjo državo članico ni mogoče šteti, da ima ta otrok v njej „običajno prebivališče“ v smislu te uredbe.

Zato v takšnem primeru tega, da se mati ne želi vrniti v to državo članico skupaj z otrokom, ni mogoče šteti za „neupravičeno premestitev ali zadržanje“ otroka v smislu navedenega člena 11(1).

(1)  UL C 144, 8.5.2017.