1.

Člen 7 Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo je treba razlagati tako, da se uporablja za položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerem zadevna delavka opravlja izmensko delo, v okviru katerega samo del svojega dela opravi ponoči.

2.

Člen 19(1) Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) je treba razlagati tako, da se uporablja za položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerem delavka, ki ji je bila zavrnjena izdaja zdravstvenega spričevala, ki potrjuje obstoj tveganja za dojenje, ki izhaja iz njenega delovnega mesta, in posledično dodelitev denarnega nadomestila za tveganje med dojenjem, pred nacionalnim sodiščem ali katerim koli drugim pristojnim organom zadevne države članice izpodbija oceno tveganj, ki izhajajo iz njenega delovnega mesta, če ta delavka navede dejstva, ki nakazujejo, da ta ocena ni vključevala posebne preučitve ob upoštevanju njenega posamičnega položaja, in na podlagi katerih se tako lahko domneva, da gre za neposredno diskriminacijo na podlagi spola v smislu Direktive 2006/54, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

Tožena stranka mora torej predložiti dokaze, da je navedena ocena tveganja dejansko vključevala tako konkretno preučitev in da torej načelo prepovedi diskriminacije ni bilo kršeno.