Zadeva T-161/16

Puma SE

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

Sklep Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 22. maja 2019

„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija – Figurativna znamka CMS Italy – Prejšnje mednarodne figurativne znamke, ki upodabljajo mačko v skoku na levo – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugled prejšnjih znamk – Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001) – Dokaz ugleda – Prejšnje odločbe EUIPO, v katerih je ugotovljen ugled prejšnjih znamk – Upoštevanje teh odločb – Obveznost obrazložitve – Načelo dobrega upravljanja“

  1. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Pogoji – Ugled znamke v državi članici ali v Uniji – Dokaz ugleda – Prejšnje odločbe EUIPO, v katerih je ugotovljen ugled prejšnjih znamk

    (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5);Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 19(1) in (2)(c))

    (Glej točki 30 in 31.)

  2. Znamka Evropske unije – Odločba Urada – Načelo enakega obravnavanja – Načelo dobrega upravljanja – Prejšnja praksa odločanja Urada – Načelo zakonitosti – Nujnost natančne in celovite preučitve v vsakem konkretnem primeru

    (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 75)

    (Glej točki 32 in 33.)

  3. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Pogoji – Ugled znamke v državi članici ali v Uniji – Odločba, s katero ni bila upoštevana predhodna praksa odločanja Urada glede ugleda prejšnje znamke – Obveznost obrazložitve – Načelo dobrega upravljanja

    (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5) in člen 75)

    (Glej točke 34, 46 in 48.)

Povzetek

Zadeva, v kateri je bil 22. maja 2019 sprejet sklep Puma/EUIPO – CMS (CMS Italy) (T-161/16), izvira iz ugovora družbe PUMA zoper registracijo figurativne znamke CMS Italy, katere glavni figurativni element upodablja mačko v skoku na desno, na podlagi treh mednarodnih registracij figurativnih znamk, katerih edini ali glavni element upodablja mačko v skoku na levo ter ki učinkujejo v različnih državah članicah. V utemeljitev tega ugovora je bil naveden razlog iz člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 ( 1 ) (postal člen 8(5) Uredbe 2017/1001 ( 2 )).

Navedeni ugovor je bil zavrnjen, ker ugled prejšnjih znamk ni bil dokazan, saj oddelek za ugovore med drugim ni upošteval več prejšnjih odločb Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), v katerih je bil ugotovljen ugled nekaterih navedenih znamk, ki jih je vlagateljica ugovora navedla kot dokaz, ker naj bi se morala zakonitost odločb EUIPO presojati na podlagi Uredbe št. 207/2009, kot jo razlaga sodišče Unije, ne pa predhodne prakse odločanja. Pritožbo zoper to odločbo je zavrnil odbor za pritožbe, ki je to presojo posredno priznal in zavrnil dokaze, ki mu jih je predložila tožeča stranka, zlasti ker naj ne bi šlo za dopolnilne, ampak glavne dokaze.

Splošno sodišče je z obrazloženim sklepom, izdanim na podlagi člena 132 Poslovnika, ugotovilo, da je ob upoštevanju sodbe z dne 28. junija 2018, EUIPO/Puma (C-564/16 P, EU:C:2018:509), tožba očitno utemeljena, pri čemer je povzelo ugotovitve te sodbe. Splošno sodišče je zlasti opozorilo, da če so prejšnje odločbe EUIPO, ki jih vlagateljica ugovora navaja kot dokaz o tem, da je v njih ugotovljen ugled prejšnje znamke, ki ga navaja v utemeljitev ugovora v smislu člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, izčrpne, kar zadeva dokazno podlago in dejstva, na katerih temelji ta ugotovitev, so te odločbe pomemben pokazatelj, da je tudi za navedeno znamko mogoče šteti, da ima ugled v smislu tega člena v okviru postopka z ugovorom, ki poteka.

Splošno sodišče je v obravnavani zadevi ugotovilo, da je tožeča stranka kot dokaz ugleda prejšnjih znamk natančno navedla tri prejšnje odločbe EUIPO, ki pomenijo nedavno prakso odločanja, v katerih je bil ugotovljen ugled dveh od treh prejšnjih znamk, ki so se nanašale na enake ali podobne proizvode, kot so zadevni, in nekatere od držav članic, na katere se nanaša ta zadeva. Zato bi moral odbor za pritožbe te odločbe EUIPO upoštevati in se vprašati o tem, ali je treba odločiti enako ali ne, in če je odgovor nikalen, izrecno obrazložiti to razhajanje v presoji. Odbor za pritožbe je s tem, ko je zanikal upoštevnost navedenih odločb, kršil načelo dobrega upravljanja.

Zato je Splošno sodišče izpodbijano odločbo odbora za pritožbe razveljavilo.

( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1).

( 2 ) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1).