1

Evropska Komisija je na podlagi pritožbe Zaščitnega odbora industrije jeklenih brezšivnih cevi Evropske unije 9. julija 2008 objavila Obvestilo o začetku protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2008, C 174, str. 7).

2

Svet Evropske unije je 24. septembra 2009 sprejel Uredbo (ES) št. 926/2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL 2009, L 262, str. 19).

3

Družba Hubei Xinyegang Steel Co. Ltd s sedežem v Huang Shiju (Kitajska) (v nadaljevanju: Hubei) je 30. decembra 2009 vložila tožbo zaradi razglasitve ničnosti Uredbe št. 926/2009 v delu, v katerem se nanaša nanjo. Komisija in družba ArcelorMittal Tubular Products Ostrava a.s. ter trinajst drugih evropskih podjetij proizvajalcev brezšivnih cevi (v nadaljevanju: ArcelorMittal in drugi) so intervenirali v podporo predlogom Sveta.

4

Splošno sodišče je s sodbo z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35), za nično razglasilo Uredbo št. 926/2009 v delu, v katerem nalaga protidampinške dajatve na izvoz proizvodov, ki jih proizvaja družba Hubei, in pobiranje začasne dajatve, uvedene na ta izvoz.

5

Družba ArcelorMittal in drugi ter Svet so 14. oziroma 15. aprila 2014 vložili pritožbi zoper sodbo z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35).

6

Komisija je 7. decembra 2015 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2272 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL 2015, L 322, str. 21).

7

Sodišče je s sodbo z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), pritožbi, ki so ju vložili družba ArcelorMittal in drugi ter Svet, zavrnilo.

8

Tožeče stranke, družba ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in druge tožeče stranke, katerih imena so v prilogi, in sicer dvanajst drugih podjetij, ki so bila stranke v postopkih v zadevah T‑528/09, C‑186/14 P in C‑193/14 P, so se 7. junija 2016 seznanile s tem, da se je Komisija odločila, da družbo Hubei umakne s seznama družb, vpisanih pod dodatno oznako A 950 integrirane tarife Evropske unije (TARIC), in jo vpiše pod dodatno oznako TARIC C 129 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). V skladu z navedbami tožečih strank je zadevno izpodbijano odločbo sprejel Generalni direktorat (GD) Komisije za obdavčenje in carinsko unijo. Komisija je v svojih pisanjih potrdila, da je GD za obdavčenje in carinsko unijo 3. junija 2016 TARIC spremenil z uvedbo zadevne dodatne oznake.

9

Tožeče stranke so to tožbo pri sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile 7. julija 2016.

10

Tožeče stranke so z ločeno vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča istega dne, predlagale, naj se ta tožba obravnava po hitrem postopku v skladu s členom 152 Poslovnika Splošnega sodišča. Komisija je 26. julija 2016 podala stališče glede tega predloga. Splošno sodišče (sedmi senat) je s sklepom z dne 11. avgusta 2016 predlog za obravnavanje po hitrem postopku zavrnilo.

11

Ker se je sestava senatov Splošnega sodišča spremenila, je bila sodnica poročevalka na podlagi člena 27(5) Poslovnika razporejena v sedmi senat, ki mu je bila zato dodeljena ta zadeva.

12

Splošno sodišče (sedmi senat) je na predlog sodnice poročevalke odločilo, da začne ustni del postopka in je strankam na podlagi ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 Poslovnika zastavilo pisna vprašanja. Stranke so na ta vprašanja odgovorile v za to določenem roku.

13

Stranke so na obravnavi 18. januarja 2018 podale ustne navedbe in odgovorile na vprašanja Splošnega sodišča.

14

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

15

Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

16

Tožba temelji na enem tožbenem razlogu, ki se nanaša na neobstoj pravne podlage izpodbijane odločbe ter na kršitev člena 1(2) Izvedbene uredbe 2015/2272 in njene priloge.

17

Komisija, ne da bi z ločeno vlogo formalno uveljavljala ugovor nedopustnosti, navaja, da tožba ni dopustna.

18

Komisija najprej prereka obstoj izpodbojnega akta. Ob tem, da opozarja, da razglasitev ničnosti akta Unije učinkuje ex tunc ter da so njeni učinki takojšnji in nepogojni, naj bi bil neobstoj dajatev na uvoz zadevnega proizvoda, ki ga proizvaja družba Hubei, posledica sodb, ki sta ju izrekli sodišči Unije. V nasprotju s tem, za kar se zdi, da trdijo tožeče stranke, naj Izvedbena uredba 2015/2272 ne bi „oživila“ pravne podlage za naložitev dajatve na izdelke, ki jih proizvaja družba Hubei. S to uredbo, s katero so bili pregledani veljavni ukrepi, naj ne bi bili uvedeni novi ukrepi, pač pa naj bi bili ohranjeni obstoječi ukrepi, kot to dokazujejo uvodne izjave te uredbe. Komisija tudi poudarja, da se pogoji za uvedbo novih ukrepov ali za ohranitev obstoječih ukrepov razlikujejo. Ker so bili na podlagi sodb z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), in z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35), protidampinški ukrepi proti proizvodom, ki jih proizvaja družba Hubei, retroaktivno razglašeni za nične, teh ukrepov ni bilo mogoče ohraniti. V vsakem primeru uvedba posebne oznake TARIC ni izpodbojni akt, ki ima pravne učinke. TARIC naj bi imela informativno vlogo in naj bi le odražala akte, ki imajo pravne učinke. Nacionalni carinski organi naj bi bili zakonito pooblaščeni, da nehajo pobirati protidampinške dajatve na uvoz proizvodov, ki jih proizvaja družba Hubei, in to neodvisno od uvedbe oznake TARIC, s katero se obvešča širšo javnost.

19

Dalje in podredno Komisija navaja, da tožeče stranke nimajo procesnega upravičenja v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU. Informacije, ki so vsebovane v zbirki podatkov TARIC, naj se nanje ne bi posamično nanašale. Ravno tako naj ne se nanje ne bi neposredno nanašale, ker čeprav imajo informacije, vsebovane v zbirki podatkov TARIC, pravne učinke, naj bi bili ti strogo omejeni na carinske uprave držav članic. Morebitni ekonomski učinek odprave ukrepov proti družbi Hubei naj ne bi bil zadosten za dokaz o obstoju pravne spremembe v zvezi s tožečimi strankami.

20

Nazadnje, Komisija poudarja, da bi dejanski cilj tožbe v resnici lahko bil to, da se od Splošnega sodišča pridobi razlaga učinkov njegove ničnostne sodbe glede veljavnosti Izvedbene uredbe 2015/2272. Taka zahteva naj ne bi bila dopustna.

21

Tožeče stranke argumente Komisije izpodbijajo.

22

Opozoriti je treba, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso akti ali odločbe, ki so lahko predmet ničnostne tožbe v smislu člena 263 PDEU, zgolj ukrepi, ki imajo obvezne pravne učinke, ki lahko vplivajo na interese tožečih strank. Poleg tega ne more biti predmet ničnostne tožbe akt, ki ne more imeti pravnih učinkov niti ni njegov namen povzročiti take učinke. Za ugotovitev, ali ima izpodbijani akt take učinke, se je treba osredotočiti na njegovo vsebino (glej sodbo z dne 30. septembra 2003, Eurocoton in drugi/Svet, C‑76/01 P, EU:C:2003:511, točki 54 in 56 ter navedena sodna praksa).

23

V tej zadevi je izpodbijana odločba akt, s katerim se je Komisija odločila, da družbo Hubei umakne s seznama družb, vpisanih pod dodatno oznako TARIC A 950, in da jo vpiše pod dodatno oznako TARIC C 129, ki ne določa pobiranja nobene protidampinške dajatve na uvoz zadevnega proizvoda. Komisija je v svojih pisanjih potrdila, da so s to dodatno oznako „carinski organi obveščeni, da se pri carinjenju ne zaračunajo protidampinške dajatve“.

24

Na prvem mestu je treba poudariti, da TARIC vzpostavi, posodablja, upravlja in razširja Komisija v skladu s členoma 2 in 6 Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382). Poleg tega v skladu s členom 5(1) Uredbe št. 2658/87 Komisija in države članice uporabljajo TARIC za „uporabo“ ukrepov Unije glede uvoza in izvoza Unije. V skladu z odstavkom 2 iste določbe se oznake TARIC in dodatne oznake „uporabljajo“ za „ves uvoz“. Poleg tega so v skladu s členom 2 Uredbe št. 2658/87 dodatni pododdelki TARIC, imenovani „podštevilke TARIC“, „potrebni“ za izvajanje specifičnih ukrepov Unije iz Priloge II k tej uredbi, ki med drugim zajema protidampinške dajatve. Nazadnje, v dvanajsti uvodni izjavi Uredbe št. 2658/87 je opozorjeno, da so tarifni ukrepi, ki jih vsebuje TARIC, del skupne carinske tarife.

25

Iz prej navedenega izhaja, da morajo države členice načeloma uporabljati ukrepe, ki so zajeti z oznakami in dodatnimi oznakami TARIC, zaradi enotnega izvajanja skupne carinske tarife. Treba je tudi poudariti, da je Komisija pristojna ne le za vzpostavitev, posodabljanje, upravljanje in razširjanje TARIC, pač pa tudi za prilagoditev, spremembo ali razveljavitev protidampinških ukrepov.

26

Na drugem mestu je treba poudariti, da je Komisija z izpodbijano odločbo uvedla dodatno oznako TARIC C 129, ki prej ni obstajala. Z vzpostavitvijo te oznake se je za proizvode, ki jih proizvaja družba Hubei, nadomestila oznaka TARIC, ki se je uporabljala za pobiranje protidampinških dajatev, in sicer dodatna oznaka TARIC A 950. Poleg tega je bila dodatna oznaka TARIC C 129, kot izhaja iz izvlečka TARIC iz priloge k tožbi, uvedena v okviru uporabe Izvedbene uredbe 2015/2272, ki je v njej formalno omenjena.

27

Na tretjem mestu, uvedba dodatne oznake TARIC C 129 je omogočila vsaj, da se nacionalnim carinskim organom sporoči, da se za uvoz zadevnega proizvoda, ki ga proizvaja družba Hubei, ne sme pobirati protidampinška dajatev, in to kljub obstoju Izvedbene uredbe 2015/2272, ki je določala tako pobiranje. Uvedba te dodatne oznake TARIC je torej omogočila, da se enotno zagotavlja neobstoj pobiranja protidampinških dajatev glede proizvodov, ki jih proizvaja družba Hubei, na celotnem carinskem ozemlju Unije.

28

Komisija je poleg tega v odgovorih na ukrepe procesnega vodstva potrdila, da so se protidampinške dajatve pobirale med 7. aprilom 2016, datumom izreka sodbe ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), in uvedbo dodatne oznake TARIC C 129 ter da nacionalni carinski organi niso več izvajali tega pobiranja od uvedbe te oznake. Komisija je tudi navedla, da je bila dodatna oznaka TARIC C 129 vzpostavljena za podporo avtomatiziranega carinjenja proizvodov, ki jih proizvaja družba Hubei. Nazadnje, Komisija je v bistvu navedla, da je bilo to, da so nacionalni carinski organi protidampinške dajatve za proizvode, ki jih proizvaja družba Hubei, pobirali po sodbah z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), in z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35), napačno. Iz tega izhaja, da je bil učinek uvedbe dodatne oznake TARIC C 129 vsaj ta, da se je ta položaj spremeni in da je bil namen Komisije preprečiti, da bi nacionalni carinski organi še naprej pobirali protidampinške dajatve za proizvode, ki jih proizvaja družba Hubei.

29

Na četrtem mestu je treba poudariti, da se zadevi, v katerih sta bili izrečeni sodbi z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), in z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35), nista nanašali na zakonitost Izvedbene uredbe 2015/2272 v delu, v katerem zadeva družbo Hubei, in da se vzpostavitev dodatne oznake TARIC C 129 specifično nanaša na neuporabo protidampinških dajatev, ki jih ta uredba predpisuje glede družbe Hubei. V zvezi s tem je treba opozoriti, da za akte institucij načeloma velja domneva zakonitosti, zaradi česar imajo pravne učinke toliko časa, dokler niso umaknjeni, razglašeni za nične v okviru ničnostne tožbe ali razveljavljeni v okviru postopka za sprejetje prehodne odločbe ali z ugovorom nezakonitosti (glej v tem smislu sodbe z dne 15. junija 1994, Komisija/BASF in drugi, C‑137/92 P, EU:C:1994:247, točka 48; z dne 8. julija 1999, Chemie Linz/Komisija, C‑245/92 P, EU:C:1999:363, točka 93, in z dne 4. februarja 2016, C & J Clark International in Puma, C‑659/13 in C‑34/14, EU:C:2016:74, točka 184).

30

Uvedba dodatne oznake TARIC C 129 torej izhaja iz pravne razlage Komisije glede zveze med razglasitvijo ničnosti Uredbe št. 926/2009 v delu, v katerem se nanaša na družbo Hubei, in uporabo Izvedbene uredbe 2015/2272 za uvoz izdelkov, ki jih proizvaja ta družba. Komisija je v svoji obrambi poleg tega potrdila, da gre v tem primeru za njeno razlago glede „vprašanja, […] ali se za samo stranko, ki je uspešno vložila ničnostno tožbo zoper protidampinške dajatve, učinki razglasitve ničnosti, ki jo je za te dajatve odredilo Splošno sodišče, razširjajo na sprejeti ukrep, katerega namen je zgolj ohraniti te dajatve“.

31

Taka pravna razlaga pa ne spada v okvir samodejne uporabe sodb z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), in z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35), s strani nacionalnih carinskih organov. Ta položaj se tako razlikuje od primerov, v katerih morajo nacionalni carinski organi v svojem pravnem redu izpeljati posledice razglasitve ničnosti ali ugotovitve neveljavnosti uredbe, s katero so naložene protidampinške dajatve, tako da po potrebi te dajatve povrnejo (glej sodbo z dne 18. januarja 2017, Wortmann, C‑365/15, EU:C:2017:19, točka 34 in navedena sodna praksa).

32

Iz tega sledi, da je izpodbijana odločba imela pravne učinke, ki so jih nacionalni carinski organi izvršili od uvedbe dodatne oznake TARIC C 129, njen namen pa je bil, da ti organi ne pobirajo več protidampinških dajatev glede proizvodov, ki jih proizvaja družba Hubei, kot so bile določene z Izvedbeno uredbo 2015/2272, čeprav te uredbe sodišče Unije ni razglasilo za nično niti za neveljavno. Prav tako je treba poudariti, da je za učinke izpodbijane odločbe treba šteti, da so dokončni, kar poleg tega Komisija sama navaja v svojem obvestilu glede sodbe z dne 7. aprila 2016,ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), ki je bilo objavljeno 9. septembra 2016 (UL 2016, C 331, str. 4). V tem obvestilu je Komisija navedla, da je treba „v skladu z veljavno carinsko zakonodajo povrniti doslej pobrane protidampinške dajatve [od proizvodov, ki jih proizvaja družba Hubei]“. Poleg tega se je Komisija odločila za ponovno uvedbo preiskave, pri čemer je bila ta ponovna uvedba omejena na odpravo protidampinških dajatev, ki se uporabljajo za „druge“ kitajske proizvajalce-izvoznike, omenjene v Izvedbeni uredbi 2015/2272, „kot je družba Hubei“.

33

Dalje, ob upoštevanju prej navedenih elementov je za izpodbijano odločbo mogoče šteti tudi, da je ukrep za izvršitev sodb z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), in z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35), v smislu člena 266 PDEU. Čeprav je Komisija v zvezi s tem v svoji obrambi trdila, da se za sprejetje pravno zavezujočega akta ni bila dolžna opreti na člen 266 PDEU, pa je v odgovoru na predlog za obravnavanje po hitrem postopku tudi navedla, da je bila „v skladu s členom 266 PDEU“ dolžna sprejeti ukrepe, ki jih zajema izvršitev teh sodb, in da je bila uvedba dodatne oznake TARIC C 129 „popolnoma v skladu s to določbo“. V tem okviru je treba opozoriti, da člen 266 PDEU institucijam nalaga obveznost, da odpravijo ugotovljeno nezakonitost ob spoštovanju izreka in obrazložitve ničnostne sodbe (glej v tem smislu sodbi z dne 3. oktobra 2000, Industrie des poudres sphériques/Svet, C‑458/98 P, EU:C:2000:531, točki 80 in 81, ter z dne 28. januarja 2016, CM Eurologistik in GLS, C‑283/14 in C‑284/14, EU:C:2016:57, točki 48 in 49). Sodni nadzor nad tem, ali institucije spoštujejo obveznost, ki izhaja iz člena 266 PDEU, se zagotavlja zlasti s pravnim sredstvom iz člena 263 PDEU (sklep z dne 28. marca 2006Mediocurso/Komisija, T‑451/04, neobjavljen, EU:T:2006:95, točka 23; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 21. aprila 2005, Holcim (Deutschland)/Komisija, T‑28/03, EU:T:2005:139, točka 33 in navedena sodna praksa).

34

Nazadnje, pravni učinki izpodbijane odločbe, ki se nanašajo na to, da se protidampinške dajatve, katere so bile določene z Izvedbeno uredbo 2015/2272, ne pobirajo več od proizvodov družbe Hubei, lahko posegajo v interese podjetij, zaradi katerih je bila uvedena protidampinška preiskava (glej v tem smislu sodbo z dne 30. septembra 2003, Eurocoton in drugi/Svet, C‑76/01 P, EU:C:2003:511, točki 66 in 67).

35

Glede na vse te elemente je treba ugotoviti, da je izpodbijana odločba akt, ki je lahko predmet ničnostne tožbe v smislu člena 263 PDEU.

36

Člen 263, četrti odstavek, PDEU določa, da lahko fizične ali pravne osebe pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, vendar ne potrebujejo izvedbenih ukrepov.

37

Ker tožeče stranke niso naslovnice izpodbijane odločbe, je Splošno sodišče ocenilo kot primerno, da najprej preveri, ali se ta nanje neposredno in posamično nanaša.

38

Treba je opozoriti, da pogoj, da se mora odločba, ki je predmet tožbe, neposredno nanašati na fizično ali pravno osebo, kot je določen v členu 263, četrti odstavek, PDEU, zahteva izpolnitev dveh kumulativnih meril, in sicer, prvič, da ima izpodbijani ukrep neposredne učinke na pravni položaj posameznika in, drugič, da naslovnikom tega ukrepa, ki so zadolženi za njegovo izvedbo, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil (glej sklep z dne 10. marca 2016, SolarWorld/Komisija, C‑142/15 P, neobjavljen, EU:C:2016:163, točka 22 in navedena sodna praksa).

39

Kar zadeva prvi pogoj, ki se nanaša na neposredne učinke na pravni položaj posameznika, je treba poudariti, da je učinek izpodbijane odločbe to, da se več ne pobirajo protidampinške dajatve, določene z Izvedbeno uredbo 2015/2272 in navedene v TARIC, od uvoza zadevnega proizvoda, ki ga proizvaja družba Hubei, in torej od uvoza, ki konkurira proizvodom, ki jih v Uniji tržijo tožeče stranke.

40

Res je sicer, kot poudarja Komisija, da je bilo že razsojeno, da zgolj dejstvo, da lahko akt vpliva na premoženjski položaj tožeče stranke, ne zadostuje za sklepanje, da se nanjo neposredno nanaša in da lahko zgolj obstoj specifičnih okoliščin posamezniku, ki trdi, da akt vpliva na njegov položaj na trgu, omogoči, da sproži postopek na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU (sklep z dne 21. septembra 2011, Etimine in Etiproducts/ECHA, T‑343/10, EU:T:2011:509, točka 41).

41

Vendar pa v obravnavnem primeru izpodbijana odločba tožečih strank ne prizadene le glede njihovega premoženjskega položaja, zlasti ker glede na informacije, ki so jih podale tožeče stranke in jih Komisija ni prerekala, proizvodi, ki jih proizvaja družba Hubei, predstavljajo znaten del kitajskega uvoza v Unijo, temveč tudi glede njihovega pravnega položaja v okviru postopka, ki je privedel do sprejetja protidampinških ukrepov za zadevni proizvod.

42

Zlasti je treba poudariti, da je pritožbo, ki je privedla do sprejetja Uredbe št. 926/2009, in zahtevek za pregled, ki je privedel do sprejetja Izvedbene uredbe 2015/2272, vložil Odbor za zaščito industrije brezšivnih jeklenih cevi Unije v imenu proizvajalcev, med katerimi so tožeče stranke. Ta dva postopka, katerih podlaga so bili očitki tožečih strank, sta privedla do naložitve protidampinških dajatev med drugim za proizvode, ki jih proizvaja družba Hubei.

43

Zato se izpodbijana odločba s tem, da določa, da se protidampinške dajatve, določene z Izvedbeno uredbo 2015/2272, ne smejo več pobirati za proizvode, ki jih proizvaja družba Hubei, medtem ko je bil cilj zahtevka za pregled, ki je bil vložen v imenu tožečih strank, nasprotno, da se te dajatve naložijo, neposredno nanaša na tožeče stranke (glej v tem smislu sodbo z dne 20. marca 1985, Timex/Svet in Komisija, 264/82, EU:C:1985:119, točke od 13 do 16; glej tudi po analogiji sodbo z dne 28. januarja 1986, Cofaz in drugi/Komisija, 169/84, EU:C:1986:42, točka 30).

44

Kar zadeva drugi pogoj neposrednega nanašanja, ki se navezuje na diskrecijsko pravico, prepuščeno naslovnikom izpodbijane odločbe, je treba opozoriti, da morajo države članice načeloma uporabiti ukrepe, ki so zajeti z oznakami in dodatnimi oznakami TARIC, zaradi enotnega izvajanja skupne carinske tarife. Poleg tega je Komisija v pisanjih potrdila, da nacionalni carinski organi od uvedbe dodatne oznake TARIC C 129 niso več pobirali protidampinških dajatev glede proizvodov, ki jih proizvaja družba Hubei. Treba je torej ugotoviti, da nacionalni carinski organi v tem primeru niso imeli diskrecijske pravice.

45

Iz tega sledi, da se izpodbijana odločba na tožeče stranke neposredno nanaša.

46

V skladu s sodno prakso lahko subjekti, ki niso naslovniki odločbe, uveljavljajo, da se ta nanje posamično nanaša v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, le, če jih ta odločba prizadene zaradi nekaterih njihovih posebnih značilnosti ali zaradi dejanskega položaja, zaradi katerega se razlikujejo od vseh drugih oseb, in jih torej individualizira na podoben način kot naslovnika te odločbe (sodbi z dne 15. julija 1963, Plaumann/Komisija, 25/62, EU:C:1963:17, točki 197 in 223, ter z dne 15. septembra 2016, Unitec Bio/Svet, T‑111/14, EU:T:2016:505, točka 29).

47

Poleg tega je treba opozoriti, da če tožbo vloži več tožečih strank, je ta dopustna, če ima ena od njih procesno upravičenje. V takem primeru ni treba preizkusiti procesnega upravičenja drugih tožečih strank (sodba z dne 26. novembra 2015, Comunidad Autónoma del País Vasco in Itelazpi/Komisija, T‑462/13, EU:T:2015:902, točka 34; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 24. marca 1993, CIRFS in drugi/Komisija, C‑313/90, EU:C:1993:111, točki 30 in 31).

48

V obravnavani zadevi je treba poudariti, da je poleg zahtevka za pregled, ki je bil vložen v imenu tožečih strank, katerih očitki so bili njegova podlaga, šest proizvajalcev Unije, ki so bili predmet vzorca in preveritvenih obiskov v postopku, del tožečih strank (uvodna izjava 21 Izvedbene uredbe 2015/2272). Ti vzorčeni proizvajalci, ki so poimensko navedeni v Izvedbeni uredbi 2015/2272, so predstavljali približno 55 % celotne prodaje nepovezanim strankam v Uniji (uvodna izjava 12 Izvedbene uredbe 2015/2272). Vsi ti so odgovorili na vprašalnike, ki jih je poslala Komisija (uvodna izjava 20 Izvedbene uredbe 2015/2272). Podatki, ki jih je tako zbrala Komisija, so omogočili ugotovitev, ali je obstajala nevarnost ponovnega pojava grožnje škode (uvodna izjava 111 Izvedbene uredbe 2015/2272). Podobni preudarki se uporabljajo glede prvotnega postopka, ki je privedel do sprejetja Uredbe št. 926/2009.

49

Poleg tega je treba poudariti, da je v skladu z ocenami tožečih strank v okviru njihovega predloga za obravnavanje po hitrem postopku, ki jih Komisija ni prerekala, izvoz družbe Hubei leta 2015 predstavljal okoli tretjino vsega kitajskega izvoza zadevnega proizvoda v Unijo, neizkoriščene proizvodne zmogljivosti družbe Hubei pa so predstavljale od 20 do 50 % celotne potrošnje zadevnega proizvoda v Uniji. Te številčne podatke je treba postaviti v perspektivo glede na položaj tožečih strank na trgu Unije, ki je, vsaj kar zadeva šest proizvajalcev Unije, ki so bili predmet vzorca v okviru postopka pregleda, predstavljal 55 % celotne prodaje nepovezanim strankam v Uniji.

50

Iz tega izhaja, da se izpodbijana odločba, katere učinek je to, da se od proizvodov, ki jih proizvaja družba Hubei, ne pobirajo več protidampinške dajatve, določene z Izvedbeno uredbo 2015/2272, posamično nanaša na vsaj šest proizvajalcev Unije, ki so v tem primeru tudi tožeče stranke ter ki so bili predmet vzorca in preveritvenih obiskov v okviru postopka pregleda, pri čemer je bil ta sprožen v njihovem imenu in ob upoštevanju očitkov, ki so jih navajale, ter je privedel do upoštevanja njihovega specifičnega položaja (glej v tem smislu sodbo z dne 20. marca 1985, Timex/Svet in Komisija, 264/82, EU:C:1985:119, točke od 13 do 16).

51

Poleg tega je treba opozoriti, da so bile tožeče stranke intervenientke pred Splošnim sodiščem in glavne stranke v pritožbenem postopku pred Sodiščem v zadevah, v katerih sta bili izrečeni sodbi z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), in z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35). Ker je za izpodbijano odločbo mogoče tudi šteti, da je ukrep za izvršitev teh sodb (glej točko 33 zgoraj), lahko ta okoliščina tožeče stranke ravno tako individualizira.

52

Iz tega izhaja, da se izpodbijana odločba posamično nanaša na tožeče stranke in da imajo zato procesno upravičenje, na da bi bilo treba ugotoviti, ali je ta odločba predpis, ki glede njih na potrebuje izvedbenih ukrepov.

53

Glede na vse navedeno je treba ugotoviti, da je tožba dopustna.

54

Tožeče stranke v okviru svojega edinega tožbenega razloga trdijo, da izpodbijana odločba nima pravne podlage ter krši člen 1(2) Izvedbene uredbe 2015/2272 in njeno prilogo, ker naj bi Komisija napačno razširila obseg sodb z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), in z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35). Ta uredba, ki je začela veljati 9. decembra 2015, naj bi nadomestila Uredbo št. 926/2009. Bila naj bi pravna podlaga za naložitev protidampinških dajatev na zadevni proizvod s poreklom iz Kitajske. Tožeče stranke poleg tega navajajo, da člen 1(2) Izvedbene uredbe 2015/2272 in njena priloga določata, da mora biti družba Hubei vpisana na seznam podjetij, ki spadajo pod dodatno oznako TARIC A 950. Z izpodbijano odločbo naj bi Komisija družbo Hubei umaknila s tega seznama. Vendar naj bi Komisija lahko sprejela izpodbijano odločbo le, če bi bila s tema sodbama za nično razglašena tudi Izvedbena uredba 2015/2272 v delu, v katerem se nanaša na družbo Hubei. Vendar to ni podano. Izrek teh sodb se nanaša le na Uredbo št. 926/2009. Razširitev učinkov teh sodb prek razglasitve ničnosti Uredbe št. 926/2009 naj bi bila v nasprotju s sodno prakso. Tožeče stranke se zlasti sklicujejo na sodbo z dne 15. februarja 2001, Nachi Europe (C‑239/99, EU:C:2001:101). Iz nje sklepajo, da se izpodbijana odločba ni mogla opirati na sodbi z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), in z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35), ker z njima Izvedbena uredba 2015/2272 ni bila razglašena za nično. Izpodbijana odločba naj bi bila tako brez pravne podlage. Kršila naj bi tudi člen 1(2) Izvedbene uredbe 2015/2272 in njeno prilogo.

55

Poleg tega, čeprav bi obveznost, ki jo ima Komisija na podlagi člena 266, prvi odstavek, PDEU, da izvrši sodbi z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), in z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35), zajemala obveznost, da se odpravijo protidampinške dajatve za družbo Hubei, ki so bile naložene z Izvedbeno uredbo 2015/2272 – česar tožeče stranke ne trdijo – bi Komisija morala sprejeti uredbo o spremembi ali razveljavitvi te uredbe. To naj bi izhajalo iz pravnega načela, v skladu s katerim je lahko akt razveljavljen le z aktom iste vrste. Če bi se Komisija odločila razveljaviti Izvedbeno uredbo 2015/2272, bi torej morala spoštovati pravico tožečih strank do obrambe, se posvetovati z državami članicami in svojo obrazložitev bolj podrobno pojasniti. Poleg tega naj bi taka odločitev spadala v pristojnost kolegija komisarjev, in ne GD Komisije za obdavčenje in carinsko unijo.

56

Tožeče stranke dodajajo, da naj bi bila trditev Komisije, ki jo je navedla v obrambi, in sicer da naj bi nadomestila člen 1(2) Izvedbene uredbe 2015/2272, neutemeljena. Zgolj sprejetje uredbe o spremembi Izvedbene uredbe 2015/2272 naj bi omogočilo nadomestitev te določbe. V vsakem primeru, tudi če bi Komisija lahko spremenila Izvedbeno uredbo 2015/2272 s spremembo TARIC, naj bi bila izpodbijana odločba nezakonita zlasti zaradi kršitve pravice tožečih strank do obrambe in obveznosti obrazložitve. Poleg tega naj, v nasprotju s trditvami Komisije, Uredba št. 2658/87 ne bi zagotavljala pravne podlage, potrebne za sprejetje izpodbijane odločbe, ki naj bi bila v nasprotju z veljavno protidampinško ureditvijo, in sicer tisto, ki ni potekla, ki je sodišče Unije ni razglasilo za nično ali ki ni bila razveljavljena.

57

Komisija trdi, da je Splošno sodišče retroaktivno razglasilo ničnost protidampinških dajatev na uvoz zadevnega proizvoda, ki ga proizvaja družba Hubei, ki so bile uvedene z Uredbo št. 926/2009, zato se razglasitev ničnosti nujno razteza na dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo 2015/2272. Protidampinške dajatve, za katero se šteje, da ni nikoli obstajala, ni mogoče ohraniti z uredbo, s katero se opravi pregled ukrepov, ki se bodo iztekli. Na novo uvedena oznaka TARIC naj bi carinske organe in gospodarske subjekte obveščala o tem dejstvu. Sodna praksa, ki jo navajajo tožeče stranke, naj ne bi bila upoštevna, saj naj bi se nanašala na drug pravni položaj.

58

Zatrjevana kršitev člena 1(2) Izvedbene uredbe 2015/2272 naj bi bila v protislovju z razlogovanjem v tožbi, v skladu s katerim naj bi Komisija uvoz proizvodov družbe Hubei nezakonito oprostila protidampinških dajatev, uvedenih z Izvedbeno uredbo 2015/2272. Taka oprostitev naj bi namreč nujno pomenila, da je bil člen 1(2) Izvedbene uredbe 2015/2272 nadomeščen z določbo drugega akta. Med tema dvema določbama ne more obstajati protislovje. Lahko bi obstajala le kršitev hierarhično višje norme, vendar pa tožeče stranke ne navajajo takega položaja.

59

V zvezi z obveznostjo sklicevanja na pravno podlago Komisija poudarja, da ima v skladu z Uredbo št. 2658/87 obveznost vzpostavitve, upravljanja, posodabljanja in objave zbirke podatkov TARIC. Uredba št. 2658/87 naj bi torej dajala pravno podlago za objavo oznake TARIC, ki se obravnava v tej zadevi. Komisiji naj se ne bi bilo treba opreti na člen 266 PDEU za sprejetje pravno zavezujočega akta, ker vsi pravni učinki za uvoz proizvodov, ki jih proizvaja družba Hubei, izhajajo iz sodbe z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35). Pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov naj ne bi mogel ohraniti protidampinških dajatev, za katere se šteje, da niso nikoli obstajale, še manj pa jih „oživiti“.

60

Komisija dodaja, da so v nasprotju s tem, za kar se zdi, da nakazujejo tožeče stranke, sodišča Unije protidampinške dajatve na uvoz zadevnega proizvoda, ki ga proizvaja družba Hubei, odstranila iz pravnega reda. Zato naj bi bilo neutemeljeno trditi, da je mogoče člen 1(2) Izvedbene uredbe 2015/2272 nadomestiti le s sprejetjem druge uredbe. V vsakem primeru tožeče stranke ne navajajo nobene kršitve Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 2009, L 343, str. 51, in popravek v UL 2010, L 7, str. 22) (ki je bila nadomeščena z Uredbo (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 21)). Kar zadeva kršitev postopkovnih obveznosti, ki jo navajajo tožeče stranke, te ne izkazujejo, da bi upravni postopek lahko privedel do drugačnega rezultata.

61

Na prvem mestu je treba opozoriti, da ima ničnostna sodba nujno retroaktivni učinek, tako da ugotovitev nezakonitosti učinkuje od datuma nastopa učinkov akta, ki je razglašen za ničnega (sodba z dne 26. aprila 1988, Asteris in drugi/Komisija, 97/86, 99/86, 193/86 in 215/86, EU:C:1988:199, točka 30; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 12. februarja 2008, CELF in ministre de la Culture et de la Communication, C‑199/06, EU:C:2008:79, točka 61). V konkretnem primeru je bila Uredba št. 926/2009 razglašena za nično, kar zadeva družbo Hubei, z učinkom ex tunc, kar pomeni, da se za to uredbo šteje, da glede te družbe ni imela nikoli učinkov (glej v tem smislu sodbo z dne 19. julija 2012, Svet/Zhejiang Xinan Chemical Industrial Group, C‑337/09 P, EU:C:2012:471, točka 48).

62

Na drugem mestu, Izvedbena uredba 2015/2272 je bila sprejeta po postopku pregleda na podlagi člena 11(2) Uredbe št. 1225/2009 (postal člen 11(2) Uredbe 2016/1036). V skladu s to določbo dokončni protidampinški ukrep preneha veljati pet let po svoji uvedbi ali pet let od datuma zaključka zadnjega pregleda, ki je obravnaval tako damping kot tudi škodo, „razen če je v tem pregledu določeno, da bo po izteku ukrepov verjetno prišlo do nadaljevanja ali do ponovnega pojava dampinga in škode“. V tem okviru lahko Komisija bodisi ohrani veljavne ukrepe bodisi pusti, da se ti iztečejo (glej v tem smislu sodbo z dne 8. maja 2012, Dow Chemical/Svet, T‑158/10, EU:T:2012:218, točka 43). Cilj te določbe torej ni, da se prvič naložijo protidampinški ukrepi, ampak da se po potrebi ohranijo protidampinški ukrepi, ki veljajo in ki bi normalno potekli (glej v tem smislu sodbi z dne 11. februarja 2010, Hoesch Metals and Alloys, C‑373/08, EU:C:2010:68, točke od 65 do 67, in z dne 24. septembra 2008, Reliance Industries/Svet in Komisija, T‑45/06, EU:T:2008:398, točka 94). Tako je v uvodni izjavi 122 Izvedbene uredbe 2015/2272 navedeno, da je „treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih brezšivnih cevi s poreklom iz [Kitajske], ki so bili uvedeni z Uredbo […] št. 926/2009“.

63

Na tretjem mestu, čeprav je sicer res, da se z Izvedbeno uredbo 2015/2272 zgolj ohranjajo ukrepi, ki so bili prvotno naloženi z Uredbo št. 926/2009, pa je Izvedbena uredba 2015/2272 tista, ki je pravna podlaga za pobiranje protidampinških dajatev in, natančneje, njen izrek in priloga k tej uredbi, ki določa, da se uvede protidampinška dajatev, med drugim na uvoz proizvodov, ki jih proizvaja družba Hubei. V izvlečkih TARIC, povzetih v prilogi k tožbi, je izrecno omenjena Izvedbena uredba 2015/2272 kot podlaga za pobiranje protidampinških dajatev od zadevnega proizvoda. Enako velja za obvestilo glede sodbe z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), ki ga je Komisija objavila 9. septembra 2016 (glej točko 32 zgoraj).

64

Ker Izvedbena uredba 2015/2272 ni bila razglašena za nično s sodbama z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), in z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35), zanjo načeloma velja domneva zakonitosti (glej sodno prakso, povzeto v točki 29 zgoraj). Poleg tega je treba opozoriti, da veljavnost erga omnes ničnostne sodbe ne more povzročiti razglasitve ničnosti akta, ki ni bil predložen v presojo sodišču Unije, čeprav je pri njem podana ista nezakonitost (glej v tem smislu sodbi z dne 14. septembra 1999, Komisija/AssiDomän Kraft Products in drugi, C‑310/97 P, EU:C:1999:407, točka 54, in z dne 15. februarja 2001, Nachi Europe, C‑239/99, EU:C:2001:101, točka 26).

65

Iz tega izhaja, da razglasitev ničnosti Uredbe št. 926/2009 v delu, v katerem se nanaša na družbo Hubei, ne more samodejno povzročiti, da določbe Izvedbene uredbe 2015/2272, ki jih sodišče Unije ni razglasilo za nične, prenehajo obstajati v pravnem redu Unije.

66

Na četrtem mestu, treba je opozoriti, da se mora zadevna institucija na podlagi člena 266 PDEU zlasti izogniti temu, da bi bile pri katerem koli aktu, ki je namenjen nadomestitvi akta, ki je bil razglašen za ničnega, podane enake nepravilnosti, kot so bile ugotovljene v ničnostni sodbi (sodbi z dne 14. septembra 1999, Komisija/AssiDomän Kraft Products in drugi, C‑310/97 P, EU:C:1999:407, točka 56, in z dne 29. aprila 2004, IPK-München in Komisija, C‑199/01 P in C‑200/01 P, EU:C:2004:249, točka 83). Sodišče je tudi izpostavilo obveznost, ki jo lahko po potrebi imajo institucije, da razveljavijo akte, sprejete po aktu, ki je bil razglašen za ničnega (sodba z dne 26. aprila 1988, Asteris in drugi/Komisija, 97/86, 99/86, 193/86 in 215/86, EU:C:1988:199, točka 30). V istem smislu je Splošno sodišče poudarilo, da je bilo treba za nične razglasiti akte, ki temeljijo na aktih, ki so že bili razglašeni za nične in ki so bili torej izbrisani iz pravnega reda Unije (sodba z dne 18. septembra 2015, HTTS in Bateni/Svet, T‑45/14, neobjavljena, EU:T:2015:650, točke od 46 do 48). Poleg tega je v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 4. februarja 2016, C & J Clark International in Puma (C‑659/13 in C‑34/14, EU:C:2016:74, točke od 175 do 177), Sodišče presodilo, da je bila uredba o pregledu neveljavna „enako“ kot uredba, s katero so bile naložene prvotne protidampinške dajatve, pri čemer sta bili obe uredbi predloženi v njegovo presojo veljavnosti.

67

Ob upoštevanju teh elementov in zlasti dejstva, da je bil po eni strani cilj Izvedbene uredbe 2015/2272 uvesti podobne ukrepe, kot so ukrepi, uvedeni z Uredbo št. 926/2009, zaradi ohranitve njihovih učinkov in da so bili po drugi strani ukrepi, uvedeni z Uredbo št. 926/2009, potem razglašeni za nične s sodbama z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), in z dne 29. januarja 2014, Hubei Xinyegang Steel/Svet (T‑528/09, EU:T:2014:35), je Komisija upravičeno menila, da izvršitev teh sodb na podlagi člena 266 PDEU zajema to, da se, kar zadeva proizvode, ki jih proizvaja družba Hubei, ne pobirajo več protidampinške dajatve, določene z Izvedbeno uredbo 2015/2272.

68

Vendar kot podredno trdijo tožeče stranke in ker za Izvedbeno uredbo 2015/2272 načeloma velja domneva zakonitosti, bi jo Komisija morala spremeniti ali razveljaviti z uredbo.

69

Treba je namreč opozoriti, da se mora v skladu s pravilom vzporednosti oblik, ki je splošno pravno načelo, oblika, v kateri se je z aktom seznanil tretji, enako uporabiti za vse kasnejše spremembe tega akta (glej v tem smislu sodbe z dne 29. aprila 2004, Parlament/Ripa di Meana in drugi, C‑470/00 P, EU:C:2004:241, točka 67; z dne 21. julija 1998, Mellett/Sodišče, T‑66/96 in T‑221/97, EU:T:1998:187, točka 136; z dne 17. maja 2006, Kallianos/Komisija, T‑93/04, EU:T:2006:130, točka 56, in z dne 14. decembra 2006, Gagliardi/UUNT – Norma Lebensmittelfilialbetrieb (MANŪ MANU MANU), T‑392/04, neobjavljena, EU:T:2006:400, točka 53).

70

V obravnavani zadevi je treba zlasti poudariti, da na podlagi člena 14(1) Uredbe št. 1225/2009 (postal člen 14(1) Uredbe 2016/1036), ki je del „splošnih določb“, protidampinške dajatve „uvede uredba, pobirajo pa jih države članice v obliki, po določeni stopnji in v skladu z drugimi kriteriji, določenimi v uredbi, ki uvaja takšne dajatve“. To se je zgodilo v primeru protidampinških dajatev, ki so bile določene z Izvedbeno uredbo 2015/2272, v zvezi s proizvodi, ki jih proizvaja družba Hubei. Treba je tudi opozoriti, da Komisija ima pristojnost za sprejetje, spremembo ali razveljavitev protidampinških ukrepov.

71

Iz tega izhaja, da je treba nepobiranje protidampinških dajatev od družbe, ki so bile določene z uredbo, ki je sodišče Unije ni razglasilo za nično niti je ni razveljavilo, običajno izvesti ravno tako z uredbo. Vendar pa je v konkretnem primeru Komisija s tem, da je z uvedbo dodatne oznake TARIC dokončno določila nepobiranje protidampinških dajatev za proizvode, ki jih proizvaja družba Hubei, pri čemer pobiranje izhaja iz Izvedbene uredbe 2015/2272, kršila pravilo vzporednosti oblik.

72

Treba je tudi poudariti, kot upravičeno v svojih pisanjih poudarjajo tožeče stranke, da bi spoštovanje pravila vzporednosti oblik moralo voditi ne le do predložitve zadeve kolegiju komisarjev Komisije, temveč tudi do pridobitve mnenja odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe št. 1225/2009 (postal člen 15(1) Uredbe 2016/1036), kot je bilo to storjeno v okviru sprejetja Izvedbene uredbe 2015/2272. V zvezi s tem je treba poudariti, da se na podlagi člena 11(6) Uredbe št. 1225/2009 (postal člen 11(6) Uredbe 2016/1036) protidampinški ukrepi prekličejo ali obdržijo na podlagi člena 11(2) „v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3)“ iste uredbe. Enako člen 9(4) Uredbe št. 1225/2009 (postal člen 9(4) Uredbe 2016/1036) določa, da Komisija naloži dokončne protidampinške dajatve v skladu s postopkom pregleda. Ta odbor in ta postopek pregleda sta tista, ki ju določa Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL 2011, L 55, str. 13). Postopki za takšen nadzor držav članic morajo biti zlasti jasni in morajo odražati institucionalne zahteve Pogodbe DEU (peta uvodna izjava Uredbe št. 182/2011). Posvetovanje z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) Uredbe št. 1225/2009, je torej pomembno ne le s postopkovnega vidika, temveč tudi z vidika institucionalnih zahtev Pogodbe DEU.

73

Poleg tega je treba izpostaviti položaj pravne negotovosti, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, kot v svojih pisanjih sicer poudarjajo tožeče stranke. Gospodarski subjekti, vključno s tožečimi strankami, ki analizirajo ureditev Unije, so namreč po eni strani napeljani k temu, da upoštevajo Izvedbeno uredbo 2015/2272, ki je sodišče Unije ni razglasilo za nično niti je ni razveljavilo niti ni bila razveljavljena z drugo uredbo, in torej protidampinške dajatve, naložene s to uredbo. Po drugi strani pa dodatna oznaka TARIC C 129 napeljuje k sklepanju, da se protidampinške dajatve, določene z Izvedbeno uredbo 2015/2272, ne uporabljajo za proizvode, ki jih proizvaja družba Hubei. Iz tega izhaja očitno protislovje, ki gospodarske subjekte, vključno s tožečimi strankami, postavlja v položaj pravne negotovosti.

74

Poleg tega, čeprav je o pravni razlagi, ki jo je v tem primeru sprejela Komisija, mogoče sklepati iz sklicevanja na sodbo z dne 7. aprila 2016, ArcelorMittal Tubular Products Ostrava in drugi/Hubei Xinyegang Steel (C‑186/14 P in C‑193/14 P, EU:C:2016:209), v opombi k dodatni oznaki TARIC C 129, pa bi spoštovanje pravila vzporednosti oblik omogočilo, da bi bila obrazložitev Komisije v zvezi s tem bolj eksplicitna.

75

Poleg tega je treba poudariti, da so se institucije Unije v drugih postopkih že odločile spremeniti ali razveljaviti uredbo o pregledu, s katero so bili v veljavi ohranjeni protidampinški ukrepi, po tem, ko je bila za nično razglašena predhodna uredba. To je veljalo med drugim za Uredbo Sveta (ES) št. 989/2009 z dne 19. oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 661/2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije (UL 2009, L 278, str. 1), na katero se je Komisija sklicevala na obravnavi. Ta uredba je bila sprejeta zaradi sodbe z dne 10. septembra 2008, JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat/Svet (T‑348/05, neobjavljena, EU:T:2008:327). V tej sodbi je Splošno sodišče za nično razglasilo uredbo, ki se časovno umešča pred uredbo o pregledu, in sicer Uredbo Sveta (ES) št. 945/2005 z dne 21. junija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 658/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in Uredbe (ES) št. 132/2001 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom med drugim iz Ukrajine na podlagi opravljenega delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL 2005, L 160, str. 1), ki je razširila področje uporabe proizvodov, ki jih zadevajo protidampinški ukrepi. Zaradi te sodbe se je Svet na predlog Komisije in po posvetovanju s svetovalnim odborom odločil, da sprejme Uredbo št. 989/2009, s katero je z retroaktivnim učinkom razveljavil Uredbo Sveta (ES) št. 661/2008 z dne 8. julija 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) in delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL 2008, L 185, str. 1), kar zadeva tožeče podjetje pred Splošnim sodiščem, za proizvode, na katere se je nanašala razglasitev ničnosti. Svet je v tem okviru tudi uvedel dodatno oznako TARIC, ki je specifična za tožeče podjetje pred Splošnim sodiščem. V obrazložitvenem memorandumu, ki je priložen predlogu uredbe Sveta (COM(2009) 493 final), je Komisija poudarila, da se ta predlog umešča „v kontekst izvršitve sodbe Splošnega sodišča“.

76

Ob upoštevanju teh elementov je treba ugotoviti, da je kršitev – s strani Komisije – pravila vzporednosti oblik nepravilnost, ki zahteva razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe.

77

Drugi argumenti Komisije ne morejo omajati tega sklepa. Natančneje, sodna praksa, na katero se Komisija sklicuje v svojih pisanjih in ki se posebej nanaša na posledice kršitve pravice do obrambe družbe v postopku, ni upoštevna. Kot je bilo namreč ugotovljeno, obseg kršitve pravila vzporednosti oblik presega spoštovanje pravice tožečih strank do obrambe. Poleg tega je treba zavrniti argumente Komisije, s katerimi ta v bistvu trdi, da tožeče stranke nimajo interesa za dosego razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe na podlagi kršitve pravila vzporednosti oblik. Kot so tožeče stranke navedle na obravnavi, je namreč njihov interes – vsaj v prvi fazi – da se upoštevne določbe Izvedbene uredbe 2015/2272 uporabljajo za proizvode, ki jih proizvaja družba Hubei. Komisija pa ni predložila nobenega specifičnega dokazila, ki bi omajalo to ugotovitev.

78

Iz prej navedenega izhaja, da je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično.

79

V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Komisija ni uspela, zato se ji v skladu s predlogom tožečih strank naloži, da poleg svojih stroškov nosi stroške, ki so jih priglasile tožeče stranke.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)

razsodilo: