Zadeva T‑316/16

Moravia Consulting spol. s r. o.

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Evropske unije SDC 554S – Prejšnja neregistrirana nacionalna besedna znamka SDC 554S – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(4) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(4) Uredbe (EU) 2017/1001) – Dokazi o vsebini nacionalne zakonodaje – Pravilo 19(2)(d) Uredbe (ES) št. 2868/95 (postal člen 7(2)(d) Delegirane uredbe (EU) 2017/1430) – Predložitev dokazov prvič pred odborom za pritožbe – Diskrecijska pravica odbora za pritožbe – Člen 76(2) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 95(2) Uredbe (EU) 2017/1001)“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 12. oktobra 2017

  1. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Neobstoj utemeljitev v podporo predlogu – Nedopustnost

    (Poslovnik Splošnega sodišča, člen 76(d))

  2. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika neregistrirane znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu – Pogoji – Razlaga ob upoštevanju prava Unije – Presoja ob upoštevanju meril, določenih z nacionalnim pravom, ki ureja navajani znak

    (Uredba Sveta št. 207/2009, člena 8(4) in 76(1))

  3. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika neregistrirane znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu – Znak, na podlagi katerega ima njegov imetnik pravico prepovedati uporabo poznejše znamke – Dokazno breme

    (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(4))

  4. Znamka Evropske unije – Tožbeni postopek – Tožba zoper odločbo oddelka za ugovore pri Uradu – Preizkus s strani odbora za pritožbe – Obseg – Dejstva in dokazi, ki v utemeljitev ugovora niso bili predloženi v predpisanem roku – Dokazi o vsebini nacionalnega prava – Upoštevanje – Diskrecijska pravica odbora za pritožbe

    (Uredba Sveta št. 207/2009, člena 8(4) in 76(2); Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravili 19(2)(d) in 50(1), tretji pododstavek)

  5. Sodni postopek – Predložitev dokazov – Rok – Prepozna podaja dokaznih predlogov – Pogoji

    (Poslovnik Splošnega sodišča, člen 85(1) in (3))

  6. Sodišče – Sodbe – Razlaga pravnih pravil – Uporaba za pravna razmerja, nastala in ustanovljena pred izrekom

  1.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točki 29 in 30.)

  2.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 38 do 40.)

  3.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 41.)

  4.  V skladu s pravilom 19(2)(d) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti (postal člen 7(2)(d) Delegirane uredbe o dopolnitvi Uredbe št. 207/2009 in o razveljavitvi uredb št. 2868/95 in št. 216/96) mora stranka, ki ugovarja, Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino predložiti ne samo dokazila, da po nacionalni zakonodaji, katere uporabo predlaga, izpolnjuje zahtevane pogoje za nasprotovanje registraciji znamke Evropske unije na podlagi prejšnje pravice, ampak tudi elemente, iz katerih je razvidna vsebina te zakonodaje

    Poleg tega pravilo 50(1), tretji pododstavek, Uredbe št. 2868/95 določa, da odbor za pritožbe, kadar je pritožba usmerjena proti odločitvi oddelka za ugovore, omeji preizkus pritožbe na dejstva in dokaze, predložene v rokih, ki jih določi ali navede oddelek za ugovore, razen če meni, da je treba „dodatna“ in „dopolnilna“ dejstva ter dokaze upoštevati v skladu s členom 76(2) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Evropske unije (postal člen 95(2) Uredbe št. 2017/1001 o blagovni znamki Evropske unije). Vendar pravila 50 Uredbe št. 2868/95 ni mogoče razlagati tako, da razširja diskrecijsko pravico odborov za pritožbe na nove dokaze.

    V zvezi s tem v primeru, v katerem v okviru postopka z ugovorom tožeča stranka ni predložila niti najmanjšega dokaza o vsebini nacionalnega prava v predpisanem roku, ne da bi za to navedla legitimni razlog, ki bi upravičil njeno ravnanje, in edini element, ki ga je predložila za dokazovanje obstoja, veljavnosti in obsega varstva prejšnje neregistrirane znamke, ni razkril nobenega podatka o uporabi prejšnje znamke, na katero se sklicuje, in ni vseboval podatkov pogojih, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja, sklicevanja na določbe nacionalne zakonodaje, ki jih je predložila tožeča stranka prvič pred odborom za pritožbe ne pomenijo „dodatnih“ ali „dopolnilnih“ dokazov glede na tiste, ki so bili predloženi pred oddelkom za ugovore. Zato odbor za pritožbe nima diskrecijske pravice za sprejetje dokazov, ki so bili prvič predloženi pred njim, ker so ti predloženi prepozno.

    (Glej točke 42, 49, od 51 do 55, 60 in 61.)

  5.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 63.)

  6.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 64.)