Zadeva T‑236/16

Biogena Naturprodukte GmbH & Co KG

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

„Znamka Evropske unije – Prijava figurativne znamke Evropske unije ZUM wohl – Absolutni razlog za zavrnitev – Opisnost – Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Sklicevanje na vlogo pred odborom za pritožbe, povzeto v tožbi – Dokazi, priloženi predlogu, naj se opravi obravnava“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 22. junija 2017

  1. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Kratek povzetek navajanih razlogov – Pravni razlogi, ki niso navedeni v tožbi – Sklicevanje na vlogo pred odborom za pritožbe, povzeto v tožbi – Nedopustnost

    (Statut Sodišča, člen 21, prvi pododstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 177(1)(d))

  2. Sodni postopek – Rok za predložitev dokazov – Člen 85(1) in (3) Poslovnika Splošnega sodišča – Dokazi, prvič predloženi v prilogi k predlogu, naj se opravi obravnava po koncu pisnega dela postopka – Nedopustnost

    (Poslovnik Splošnega sodišča, člen 85(1) in (3))

  3. Znamka Evropske unije – Postopkovne določbe – Obrazložitev odločb – Člen 75, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009 – Obseg, identičen obsegu člena 296 PDEU

    (člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 207/2009, člen 75, prvi stavek)

  4. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Ločen preizkus razlogov za zavrnitev glede vsakega proizvoda ali storitve, na katerega se nanaša zahteva za registracijo – Obveznost obrazložitve zavrnitve registracije – Obseg

    (Uredba Sveta št. 207/2009, člena 7(1) in 75.)

  5. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali podatkov, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda ali storitve – Cilj – Zahteva po razpoložljivosti

    (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

  6. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali podatkov, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda ali storitve – Merila

    (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

  7. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, sestavljene izključno iz znakov ali podatkov, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda ali storitve – Figurativna znamka ZUM wohl

    (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

  8. Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Prejšnja registracija znamke v nekaterih državah članicah – Vpliv

    (Uredba Sveta št. 207/2009)

  1.  V skladu s členom 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in členom 177(1)(d) Poslovnika Splošnega sodišča mora tožba vsebovati navajane razloge in trditve ter povzetek navedenih razlogov. Ta povzetek mora izhajati iz besedila tožbe ter biti dovolj jasen in natančen, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe in Splošnemu sodišču, da glede na okoliščine primera odloči o tožbi brez dodatnih podatkov.

    Čeprav se v besedilu tožbe lahko sklicuje na določene odlomke priloženih listin, Splošno sodišče ni dolžno v prilogah iskati ter prepoznavati razlogov in utemeljitev, ki bi jih lahko upoštevalo kot podlago za tožbo, ker imajo priloge le dokazno in pomožno funkcijo. Iz tega izhaja, da je tožba, če se v njej sklicuje na dokumente, predložene Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino, nedopustna v delu, v katerem splošno sklicevanje v njej ni povezano s tožbenimi razlogi in trditvami, ki so podani v tej tožbi.

    Enako velja, kadar se sklicuje na akt, ki je bil v besedilu tožbe naveden brez opredelitve posebnih točk povzetka tožbenih razlogov, ki jih želi tožeča stranka dopolniti, in delov zadevnega akta, v katerih naj bi bili podani morebitni elementi, ki utemeljujejo ali dopolnjujejo tožbene razloge, ker se takšna vključitev v tem primeru v ničemer ne razlikuje od splošnega sklicevanja na prilogo tožbe. Če bi bilo drugače, bi lahko tožeče stranke z golo navedbo prilog v besedilu tožbe obšle sodno prakso glede nezdružljivosti splošnega sklicevanja na priloge z zahtevami obličnosti, postavljenimi z določbami Statuta Sodišča Evropske unije in Poslovnika Splošnega sodišča.

    Splošno sodišče zato – čeprav je vloga, predložena pred odborom za pritožbe, v tožbi pri predstavitvi dejanskega stanja navedena v celoti –ni dolžno v tej vlogi niti v delih tožbe, kjer je ta vloga navedena, iskati trditev, na katere bi se lahko sklicevala tožeča stranka, in jih preučiti, ker so te trditve nedopustne.

    (Glej točke od 11 do 14.)

  2.  V skladu s členom 85(1) in (3) Poslovnika Splošnega sodišča se dokazi predložijo v okviru prve izmenjave vlog, pri čemer lahko glavne stranke izjemoma predložijo dokaze še pred koncem ustnega dela postopka, če upravičijo zamudo pri njihovi predložitvi.

    Dokaze, ki so prvič predloženi v prilogi k predlogu, naj se opravi obravnava, po končanem pisnem delu postopka, je treba razglasiti za nedopustne na podlagi člena 85(1) in (3) Poslovnika, ker v zahtevi za obravnavo ni utemeljena pozna predložitev, ker ni ustreznega pojasnila te zamude v odgovoru na vprašanje, ki ga je na obravnavi postavilo Splošno sodišče in ker zamuda ni utemeljena z nujnostjo zagotovitve spoštovanja načela kontradiktornosti postopka.

    (Glej točke 16 in od 18 do 21.)

  3.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 26.)

  4.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 27.)

  5.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 32.)

  6.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 33 do 35.)

  7.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točke od 37 do 39, od 43 do 45, 50, 56, 57 in 61.)

  8.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točko 60.)