Zadeva T‑211/16

Caviro Distillerie Srl in drugi

proti

Evropski komisiji

„Damping – Uvoz vinske kisline s poreklom iz Kitajske, ki jo proizvaja družba Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co. Ltd – Izvedbeni sklep (EU) 2016/176 – Neuvedba dokončne protidampinške dajatve – Člen 3(2), (3) in (5) ter člen 17(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 – Vzorčenje – Neobstoj znatne škode – Očitna napaka pri presoji – Določitev škode – Dobičkonosnost industrije Unije“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 15. marca 2018

1. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor – Meje

   (Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 3)

2. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Preizkus s strani Komisije – Potek preiskave – Vzorčenje – Izbira vzorcev – Sodni nadzor – Meje – Očitna napaka pri presoji – Dokazno breme

   (Uredba Sveta št. 1225/2009, člena 4(1) in 17(1) in (2))

3. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati – Mnogovrstnost – Diskrecijska pravica institucij – Stopnja dampinga – Neodločilni dejavnik

   (Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 3(2), (3) in (5))

4. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Preizkus s strani Komisije – Obseg obveznosti obrazložitve

   (člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 3)

1.  Na področju skupne trgovinske politike in predvsem ukrepov trgovinske zaščite se mora nadzor sodišča Unije raztezati ne le na obstoj morebitnih pravnih napak, ampak tudi na upoštevanje postopkovnih pravil, pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana odločitev, neobstoj očitne napake pri presoji tega dejanskega stanja in neobstoj zlorabe pooblastil. To zlasti velja za ugotavljanje obstoja škode, povzročene industriji Unije, ki zahteva presojo zapletenih gospodarskih razmer.

   Zato se lahko Sodišče unije vsekakor prepriča – čeprav na področju ukrepov trgovinske zaščite in še posebej protidampinških ukrepov ne more posegati v presojo, ki pripada pristojnim organom Unije – ali so institucije upoštevale vse pomembne okoliščine primera in ali so presodile vse dele spisa z vso potrebno skrbnostjo.

   (Glej točke od 34 do 37.)

2.  Komisija v skladu s členom 17(1) in (2) osnovne protidampinške uredbe št. 1225/2009, v večjih zadevah za določitev škode preiskavo z uporabo metode vzorčenja omeji na smiselno število strank. V zvezi s tem sta v členu 17(1) osnovne uredbe določeni dve metodi vzorčenja. Preiskava se namreč lahko omeji na smiselno število strank, izdelkov ali transakcij, ki so statistično utemeljeni na podlagi informacij, ki so dostopne ob izboru, ali na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na voljo.

   Instituciji Unije imata, kadar izbereta drugo metodo vzorčenja, določeno svobodo, tako da oceno prihodnjega stanja opravita v skladu s tem, kar je od njiju mogoče pričakovati v roku, ki jima je določen za izvedbo preiskave. Poleg tega iz člena 17(2) navedene uredbe izhaja, da končni izbor strank izvede Komisija ob uporabi določb, ki se nanašajo na vzorčenje.

   V zvezi z reprezentativnostjo vzorca je treba opozoriti, da mora Komisija zagotoviti več dejavnikov, kot sta zlasti delež znotraj celotne proizvodnje Unije in geografska porazdelitev proizvajalcev. Analiza Komisije, da bi se lahko dobil zanesljiv prikaz gospodarskega položaja industrije Unije, mora v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe temeljiti na celotni industriji Unije.

   Če tožeča stranka izpodbija reprezentativnost vzorca, je njena naloga, da predloži dokaze, na podlagi katerih lahko Splošno sodišče ugotovi, da je Komisija s sestavo izbranega vzorca industrije Unije storila očitno napako pri presoji pri oceni škode.

   (Glej točke 40, 41, 44 in 49.)

3.  Najprej, objektivno preverjanje določanja škode mora v skladu s členom 3(2) osnovne protidampinške uredbe št. 1225/2009 na eni strani vključevati obseg dampinškega uvoza in učinek dampinškega uvoza na cene na trgu Unije za podobne izdelke in na drugi vpliv tega uvoza na industrijo Unije.

   V zvezi z obsegom navedenega uvoza in njegovimi učinki na cene podobnih izdelkov na trgu Unije so v členu 3(3) osnovne uredbe določeni dejavniki, ki jih je treba pri tem preverjanju upoštevati, pri tem pa je dodano, da ne eden ne več teh dejavnikov skupaj sami po sebi ne morejo biti odločujoči.

   Člen 3(5) osnovne uredbe pa določa, da preučitev učinka dampinškega uvoza na zadevno industrijo Unije vsebuje oceno vseh gospodarskih dejavnikov in pokazateljev, ki vplivajo na stanje te industrije. Vsebuje seznam različnih dejavnikov, ki se lahko upoštevajo, ter določa, da ta seznam ni izčrpen in da eden od teh dejavnikov ali več teh niso nujno odločilni za oceno. Ta določba tako institucijam Unije podeljuje široko diskrecijsko pravico pri preverjanju in presoji različnih pokazateljev.

   V zvezi s tem, čeprav je treba stopnjo dampinga upoštevati v okviru določanja obstoja škode na podlagi člena 3(5) osnovne uredbe upoštevati, pa to ne spremeni dejstva, da gre za element, ki ga je treba upoštevati zlasti pri določanju obstoja dampinga, ki je pogoj, ločen od pogoja v zvezi z določanjem škode v okviru protidampinških ukrepov.

   (Glej točke od 84 do 86 in 108.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 102 do 105.)