30.1.2017

Uradni list Evropske unije

C 30/40

Pritožba, ki jo je Merck KGaA vložila 28. novembra 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 8. septembra 2016 v zadevi T-470/13, Merck KGaA/Evropska komisija

(Zadeva C-614/16 P)

(2017/C 030/44)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Merck KGaA (zastopniki: B. Bär-Bouyssière, odvetnik, S. Smith, Solicitor, R. Kreisberger, Barrister, D. Mackersie, odvetnica)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Generics (UK) Ltd

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga naj:

—	Razveljavi odstavek 1 izreka sodbe;

—	člen 1(1), 2(1) Sklepa in člena 3 in 4 razglasi za nična v delu, v katerem se nanašata na družbo Merck;

—	podredno, odpravi ali zmanjša globo, naloženo družbi Merck;

—	razveljavi odstavek 2 izreka sodbe in Komisiji naloži, naj nosi svoje stroške in stroške družbe Merck, ki se nanašajo na postopka na prvi stopnji in postopek s pritožbo

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog pritožnice temelji na tem, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da so sporazumi o patentni poravnavi (SPP), sklenjeni med Generics (UK) (GUK) in Lundbeck, omejitve zaradi cilja v skladu s členom 101(1) PDEU:

i.	Kot prvo, pritožnica trdi, da se je Splošno sodišče storilo napako v zvezi z uporabo pravnega standarda in pravilnega pristopa za ugotovitev, ali je mogoče SPP opredeliti kot omejitev zaradi cilja, zlasti ob upoštevanju načel, upoštevanih v zadevi C-67/13 P Cartes Bancaires.

ii.	Kot drugo, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče storilo napako s tem, da ni analiziralo, ali je bila stopnja škodljivosti besedila SPP zadostna.

iii.	Kot tretje, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče storilo napako s tem, da je ugotovilo, da je stopnja škodljivosti SPP zadostna, na podlagi tega, da so bili ti enakovredni sporazumom o izključitvi iz trga.

iv.	Kot četrto, pritožnica navaja, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da je bilo to, da sta stranki sklenili SPP, pomembno za presojo potencialne konkurence.

v.	Kot peto, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče storilo napako s tem, da je plačilo GUK-u na temelju SPP štelo za enega glavnih elementov omejevanja zaradi cilja.

vi.	Kot šesto, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče storilo napako s tem, da je za ugotovitev omejevanja zaradi cilja uporabilo navedbo dejanskega stanja izven besedila SPP.

vii.	Kot sedmo, pritožnica navaja, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da je SPP v povezavi z EGP presegel obseg patentov Lundbeck.

Drugi pritožbeni razlog pritožnice temelji na tem, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da sta bila GUK in Lundbeck v času sklenitve SPP potencialna konkurenta:

viii.

Kot osmo, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče storilo napako s tem, da ni presodilo, ali je bil obstoj osmih tržnih poti, ki jih navaja Komisija, za GUK gospodarsko in praktično mogoč znotraj ustrezno kratkega časovnega okvira.

ix.	Kot enajsto, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno obrnilo dokazno breme v zvezi z potencialno konkurenco.

x.	Kot deseto, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da je bilo to, da sta stranki sklenili SPP, pomembno za presojo potencialne konkurence.

xi.	Kot enajsto, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče storilo napako s tem, da ni ugotovilo, da ocene potencialne konkurence ni mogoče upoštevati v kontekstu presoje „zaradi cilja“.

Tretji pritožbeni razlog pritožnice temelji na tem, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je potrdilo globo, ki jo je Komisija naložila pritožnici:

xii.	Kot dvanajsto, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da je bila Komisija pristojna za naložitev globe pritožnici oziroma za naložitev globe, ki ni zgolj simbolična.