13.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 46/11


Pritožba, ki jo je Ice Mountain Ibiza, S.L. vložila 27. julija 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 25. maja 2016 v zadevi T-6/15, Ice Mountain Ibiza/EUIPO – Marbella Atlantic Ocean Club (ocean ibiza)

(Zadeva C-413/16 P)

(2017/C 046/14)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnica: Ice Mountain Ibiza, S.L. (zastopnika: J. L. Gracia Albero in F. Miazzetto, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EIUPO)

Predlog

V celoti naj se razveljavi sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 25. maja 2016 v zadevi T-6/15, Ice Mountain Ibiza, S.L., proti Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) (EU:T:2016:310);

naj se izreče sodba, v kateri se v celoti ugodi zahtevkom pritožnice pred Splošnim sodiščem;

naj se ugotovi, da stroške tega postopka nosi Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, vključno s tistimi, ki so do danes nastali v postopkih pred prvim odborom za pritožbe tega urada in pred Splošnim sodiščem Evropske unije.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba temelji na nepravilni uporabi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (1) in, konkretno, na teh trditvah in razlogih.

1.

V izpodbijani sodbo je napačno ugotovljen razlikovalni učinek elementa „OCEAN.“

Splošno sodišče je izkrivilo v tej zadevi predložene dokaze in jih nelogično presojalo.

Poleg tega se v sodbi ne uporablja upošteva področna sodna praksa, in sicer sodna praksa Sodišča Evropske unije iz sodb v zadevah C-479/12 (2) (predložene dokaze Splošno sodišče namreč presoja preveč restriktivno glede na težavnost predmeta dokazovanja) in C-24/05 P (3) (ne upošteva zaznave upoštevnega potrošnika).

2.

V izpodbijani sodbo je napačno ugotovljena prevladujoča narava različnih elementov.

Izkrivljanje dejstev. Nedoslednost argumentov v sodbi, ki na bi utemeljili prevladujočo naravo besednih elementov.

Neuporaba sodne prakse Sodišča Evropske unije iz sodb v zadevah C-251/95 (4) in C-342/97 (5) (Splošno sodišče v sodbi uporablja upoštevnega potrošnika, ki pa je popolnoma izkrivljen).

Nepravilna uporaba sodne prakse Sodišča prve stopnje Evropske unije iz zadeve T-134/06 (6) (nedosledna uporaba opredelitve tega, kar naj bi zajemal izraz „prevladujoči element“).

Neuporaba sodne prakse Splošnega sodišča Evropske unije v združenih zadevah T-83/11 in T-84/11 (7). V izpodbijani sodbi Splošno sodišče ni uporabilo sodne prakse za primer, v katerem je določen trg zasičen.

3.

V izpodbijani sodbi je Splošno sodišče napačno ugotovilo podobnost med znamkami, pri čemer ni upoštevalo relevantnih okoliščin za tako analizo.

Neuporaba sodne prakse Sodišča Evropske unije v sodbi v zadevi C-251/95 v povezavi s sodbami Sodišča Evropske unije v zadevah C-361/04 P (8) in C-342/97 (9).

4.

V izpodbijani sodbi je Splošno sodišče napačno ugotovilo obstoj verjetnosti zmede.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, 2009, str. 1).

(2)  Sodba z dne 13. februarja 2014, H. Gautzsch Großhandel, EU:C:2014:75

(3)  Sodba z dne 22. junija 2006, Storck/UUNT, EU:C:2006:421

(4)  Sodba z dne 11. novembra 1997, SABEL, EU:C:1997:528

(5)  Sodba z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer, EU:C:1999:323

(6)  Sodba z dne 13. decembra 2007, Xentral/UUNT, EU:T:2007:387

(7)  Sodba z dne 13. novembra 2012, Antrax It/UUNT, EU:T:2012:592

(8)  Sodba z dne 12. januarja 2006, Ruiz-Picasso in drugi/UUNT, EU:C:2006:25

(9)  Sodba z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer, EU:C:1999:323