30.5.2016

Uradni list Evropske unije

C 191/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour du travail de Mons (Belgija) 25. marca 2016 – Miguel José Moreno Osacar/Ryanair Ltd

(Zadeva C-169/16)

(2016/C 191/23)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour du travail de Mons

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Miguel José Moreno Osacar

Tožena stranka: Ryanair Ltd

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali ob upoštevanju:

—

zahtev po predvidljivosti rešitev in pravni varnosti, na katerih je temeljilo sprejetje pravil v zvezi s sodno pristojnostjo in izvrševanjem odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, kakor so bila določena s Konvencijo z dne 27. septembra 1968 v zvezi s sodno pristojnostjo in izvrševanjem odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 1972, L 299, str. 32), kakor je bila spremenjena s Konvencijo z dne 29. novembra 1996 o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL 1997, [C] 15, str. 1), imenovano „Bruseljska konvencija“, in z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42) (glej zlasti sodbo z dne 19. julija 2012 v zadevi Mahamdia, C-154/11, [EU:C:2012:491], točki 44 in 46);

—	posebnosti, povezanih s sektorjem evropske zračne navigacije, v okviru katerega navigacijsko osebje letalskih družb, katerih sedež je v kateri od držav Unije, dnevno preletava ozemlje Evropske unije iz domače baze, ki je lahko, tako kot v obravnavanem primeru, v drugi državi Unije;

—	posebnosti obravnavanega spora, kakor so opisane v obrazložitvi te sodbe;

—	merila, ki izhaja iz pojma „domača baza“ (kakor je opredeljen v Prilogi III k Uredbi EGS št. 3922/91), uporabljeni v Uredbi št. 883/2004 za določitev zakonodaje s področja socialne varnosti, ki se uporablja za člane letalske posadke in kabinskega osebja od 28. junija 2012;

—	ugotovitve, izhajajoče iz sodne prakse Sodišča Evropske unije v skladu s sodbami, navedenimi v obrazložitvi te odločbe;

ni mogoče pojma „kraj običajnega izpolnjevanja pogodbe o zaposlitvi“, kakor je naveden v členu 19(2) Uredbe Sveta št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000, razlagati tako, da bi ga bilo mogoče izenačiti s pojmom „domača baza“[,] opredeljenim v Prilogi III k Uredbi Sveta št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 kot „[k]raj, ki ga za člana posadke določi operator, na katerem član posadke ponavadi začne in konča delovni čas ali vrsto delovnih časov in na katerem operator v običajnih okoliščinah ni odgovoren za nastanitev zadevnega člana posadke“, in sicer da bi se določila država pogodbenica (in s tem njeno sodišče), na ozemlju katere delavec običajno opravlja delo, če je ta delavec zaposlen kot član navigacijskega osebja družbe, za katero velja pravo katere od držav Unije in ki opravlja mednarodni zračni prevoz potnikov na celotnem ozemlju Evropske unije, če je ta navezna okoliščina – izhajajoča iz „domače baze“, razumljene kot „dejanski center delovnega razmerja“, ker delavec v njej dosledno začenja svoj delovni dan in ga v njej konča, saj tam organizira svoje vsakodnevno delo in v obdobju pogodbenih razmerij dejansko stalno prebiva v njeni bližini – tista, ki je najtesneje povezana z državo pogodbenico in hkrati zagotavlja najustreznejše varstvo najšibkejši stranki pogodbenega razmerja?