Zadeva C‑679/16

Postopek, ki ga je sprožila oseba A

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus)

„Predhodno odločanje – Državljanstvo Unije – Člena 20 in 21 PDEU – Svoboda gibanja in prebivanja v državah članicah – Socialna varnost – Uredba (ES) št. 883/2004 – Socialna pomoč – Dajatve za bolezen – Storitve za invalide – Obveznost občine države članice, da enemu od svojih prebivalcev v času visokošolskega študija tega prebivalca v drugi državi članici zagotovi osebno pomoč, določeno z nacionalno zakonodajo“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 25. julija 2018

1. Socialna varnost–Delavci migranti–Ureditev Unije–Stvarno področje uporabe–Vključene dajatve in izključene dajatve–Razlikovalna merila

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 883/2004, člen 3(1))

2. Socialna varnost–Delavci migranti–Ureditev Unije–Stvarno področje uporabe–Dajatve za bolezen–Pojem–Kritje stroškov, nastalih zaradi vsakodnevnih dejavnosti hudo invalidne osebe, zato da se tej osebi, ki je ekonomsko neaktivna, omogoči visokošolski študij–Izključitev

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 883/2004, člen 3(1))

3. Državljanstvo Unije–Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic–Socialne ugodnosti–Dajatev, ki obsega kritje stroškov, nastalih zaradi vsakodnevnih dejavnosti hudo invalidne osebe–Zavrnitev take dajatve hudo invalidnemu državljanu države članice zaradi njegovega prebivanja v drugi državi članici, da bi tam nadaljeval visokošolski študij–Nedopustnost–Upravičenost–Neobstoj

   (člena 20 PDEU in 21 PDEU)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 31 do 33.)

2.  Člen 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 988/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009, je treba razlagati tako, da dajatev, kot je osebna pomoč iz postopka v glavni stvari, ki zlasti obsega kritje stroškov, ki nastanejo zaradi vsakodnevnih dejavnosti hudo invalidne osebe, zato da se tej osebi, ki je ekonomsko neaktivna, omogoči visokošolski študij, ne spada pod pojem „dajatev za bolezen“ v smislu te določbe in je zato izključena iz področja uporabe te uredbe.

   (Glej točko 52 in točko 1 izreka.)

3.  Člena 20 in 21 PDEU nasprotujeta temu, da prebivalcu države članice, ki je hudo invaliden, njegova občina prebivališča zavrne dajatev, kot je osebna pomoč iz postopka v glavni stvari, ker prebiva v drugi državi članici, da bi tam opravil visokošolski študij.

   Tako zavrnitev je treba šteti za omejitev svobode gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki je s členom 21(1) PDEU priznana vsakemu državljanu Unije.

   Res so sicer cilji, ki se uresničujejo z nacionalno ureditvijo, in sicer vzpostaviti dejansko povezavo med prosilcem za kratkoročno dajatev za nezmožnost za delo za mlade invalide in pristojno državo članico ter ohraniti finančno ravnovesje nacionalnega sistema socialne varnosti, načeloma legitimni cilji, s katerimi je mogoče utemeljiti omejitev pravic do prostega gibanja in prebivanja, ki ju določa člen 21(1) PDEU (sodba z dne 21. julija 2011, Stewart, C‑503/09, EU:C:2011:500, točka 90).

   Vendar pa je Sodišče prišlo do sklepa, da pogoji navzočnosti prosilca za dajatev za nezmožnost za delo ne morejo biti upravičeni s ciljema, ki sta navedena v prejšnji točki te sodbe. Sodišče je namreč zlasti menilo, da je prosilec za to dajatev sicer prebival v drugi državi članici, ki ni zadevna država članica, vendar je bilo mogoče obstoj dejanske in zadostne povezave z ozemljem te države dokazati z drugimi dejavniki, ki niso navzočnost prosilca na ozemlju te države članice pred vložitvijo prošnje ter kot so razmerja med tem prosilcem in sistemom socialne varnosti zadnjenavedene države članice in družinske okoliščine (sodba z dne 21. julija 2011, Stewart, C‑503/09, EU:C:2011:500, točke od 97 do 102, 104 in 109).

   Poleg tega je Sodišče razsodilo, da je bila ta presoja tehtna glede na cilj zagotovitve finančnega ravnovesja nacionalnega sistema socialne varnosti, saj je zahteva po dokazu dejanske in zadostne povezave med prosilcem za zadevno dajatev in pristojno državo članico tej državi omogočala zagotoviti, da ekonomsko breme v zvezi s plačevanjem zadevne dajatve ne postane nerazumno (sodba z dne 21. julija 2011, Stewart, C‑503/09, EU:C:2011:500, točka 103).

   Poleg tega iz spisa pri Sodišču ne izhaja nobena informacija glede narave težav, ki bi bolj vplivale na nadzor občine nad spoštovanjem pogojev za uporabo osebne pomoči, dodeljene v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, glede na tistega, ki ga finska zakonodaja dopušča in v katerem enako osebno pomoč zunaj Finske uporablja prebivalec Finske na službeni poti ali dopustu.

   Poleg tega je iz spisa pri Sodišču razvidno, da je finska vlada pojasnila, da trenutno na podlagi nobenega elementa ni mogoče meniti, da bi lahko dodelitev osebne pomoči v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, ogrozila ravnovesje nacionalnega sistema socialne varnosti.

   (Glej točke 66, od 69 do 71, 74, 76 in 79 ter točko 2 izreka.)