Zadeva C‑585/16

Serin Alheto

proti

Zamestnik-predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad)

„Predhodno odločanje – Skupna politika na področju azila in subsidiarne zaščite – Standardi glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite – Direktiva 2011/95/EU – Člen 12 – Izključitev iz statusa begunca – Osebe, registrirane pri Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) – Obstoj ‚prve države azila‘ za palestinske begunce na območju delovanja UNRWA – Skupni postopki za priznanje mednarodne zaščite – Direktiva 2013/32/EU – Člen 46 – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Podrobna in ex nunc presoja – Obseg pooblastil sodišča prve stopnje – Sodna preučitev potrebe po mednarodni zaščiti – Preizkus razlogov za nedopustnost“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 25. julija 2018

1. Akti institucij – Direktive – Izvajanje držav članic – Nacionalne določbe, ki so zajete s področjem uporabe direktive – Nacionalne določbe, ki so obstajale pred direktivo, in ki bi lahko zagotovile skladnost nacionalnega prava z njo – Vključitev

2. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Status begunca ali status subsidiarne zaščite – Direktiva 2011/95 – Postopki za priznanje in odvzem mednarodne zaščite – Direktiva 2013/32 – Postopek obravnave prošnje za mednarodno zaščito – Prošnja, ki jo je vložila oseba, registrirana pri UNRWA – Obveznost preveritve obstoja učinkovitega varstva ali pomoči s strani UNRWA za to osebo

   (Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2011/95, člen 12(1)(a), in 2013/32, člen 10(2)

3. Akti institucij – Direktive – Učinek – Neizpolnitev obveznosti države članice – Pravica posameznikov, da se sklicujejo na direktivo – Pogoji

   (člen 288, tretji odstavek, PDEU)

4. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Status begunca ali status subsidiarne zaščite – Direktiva 2004/83 – Direktiva 2011/95 – Pogoji priznanja statusa begunca – Oseba, ki uživa zaščito ali pomoč agencije Združenih narodov, ki ni visoki komisar za begunce – Izključitev iz statusa begunca – Prenehanje navedene pomoči – Neposredni učinek – Prenos – Uporaba po uradni dolžnosti

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2011/95, člen 12(1)(a); Direktiva Sveta 2004/83, člen 12(1)(a))

5. Pravo Evropske unije – Razlaga – Metode – Jezikovna, sistematična in teleološka razlaga

6. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Status begunca ali status subsidiarne zaščite – Direktiva 2011/95 – Postopki za priznanje in odvzem mednarodne zaščite – Direktiva 2013/32 – Pravno sredstvo zoper odločbo o prošnji za mednarodno zaščito – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Obveznost preizkusiti dejanske in pravne elemente – Obseg – Oseba, ki uživa zaščito ali pomoč agencije Združenih narodov, ki ni visoki komisar za begunce

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2011/95, člen 12(1)(a), in 2013/32, člen 46(3))

7. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Postopki za priznanje in odvzem mednarodne zaščite – Direktiva 2013/32 – Pravno sredstvo zoper odločbo o prošnji za mednarodno zaščito – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Obveznost preizkusiti dejanske in pravne elemente – Obseg – Razlogi za nedopustnost prošnje za mednarodno zaščito – Vključitev – Pogoji

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/32, člen 33(2) in 46(3))

8. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Postopki za priznanje in odvzem mednarodne zaščite – Direktiva 2013/32 – Postopek obravnave prošnje za mednarodno zaščito – Koncept prve države azila – Prosilec, ki je deležen zadostne zaščite v državi iz drugega naslova, ne kot begunec – Pojem – Oseba, registrirana pri UNRWA – Vključitev – Pogoji

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/32, člen 35, prvi odstavek,(b))

9. Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Azilna politika – Postopki za priznanje in odvzem mednarodne zaščite – Direktiva 2013/32 – Pravno sredstvo zoper odločbo o prošnji za mednarodno zaščito – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Razglasitev ničnosti prvotne odločbe – Neobstoj skupnih postopkovnih standardov v zvezi s pristojnostjo za sprejetje nove odločbe – Obveznost sprejetja nove odločbe v kratkem času

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2013/32, člen 46(3))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 77.)

2.  Člen 12(1)(a) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite v povezavi s členom 10(2) Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite je treba razlagati tako, da je treba za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo je vložila oseba, registrirana pri Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), preučiti, ali ta oseba uživa učinkovito varstvo ali pomoč tega organa, le če ta prošnja predhodno ni bila zavrnjena na podlagi razloga za nedopustnost ali na podlagi drugega razloga za izključitev, kot pa je ta iz člena 12(1)(a), prvi stavek, Direktive 2011/95.

   (Glej točko 90 in točko 1 izreka.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 98.)

4.  Člen 12(1)(a), drugi stavek, Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite in člen 12(1)(a), drugi stavek, Direktive 2011/95 je treba razlagati tako, da:

   –	nasprotujeta nacionalni zakonodaji, ki ne določa razloga za prenehanje uporabe razloga za izključitev iz statusa begunca, ki ga vsebujeta, ali pa ga nepravilno prenese;

   –	imata neposredni učinek in

   –	se lahko uporabita, tudi če se prosilec za mednarodno zaščito ni izrecno skliceval nanju.

   (Glej točko 101 in točko 2 izreka.)

5.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 108.)

6.  Člen 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da mora sodišče države članice, pri katerem je vloženo pravno sredstvo na prvi stopnji zoper odločbo o prošnji za mednarodno zaščito, preučiti tako dejanske in pravne elemente, kot je uporaba člena 12(1)(a) Direktive 2011/95 za položaj prosilca, ki jih je organ, ki je sprejel to odločbo, upošteval ali bi jih lahko upošteval, kot tudi elemente, ki so se pojavili po sprejetju navedene odločbe.

   Člen 46 Direktive 2013/32 tako določa, da morajo države članice, ki jih zavezuje ta direktiva, zaradi spoštovanja njenega člena 46(1) zagotoviti, da sodišče, pri katerem se izpodbija odločba o prošnji za mednarodno zaščito, izvesti „podrobno in ex nunc presojo dejstev in pravnih vprašanj, po potrebi vključno s presojo potreb po mednarodni zaščiti v skladu z Direktivo [2011/95]“. V zvezi s tem pojem „ex nunc“ opozarja na obveznost sodišča, da opravi presojo, ki po potrebi upošteva nove elemente, ki so se pojavili po sprejetju odločbe, zoper katero je vloženo pravno sredstvo. Taka presoja namreč omogoča izčrpno obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ne da bi bilo treba spis vrniti organu za presojo. Pridevnik „popolna“ v členu 46(3) Direktive 2013/32 pa potrjuje, da mora sodišče obravnavati tako elemente, ki jih je organ za presojo upošteval ali bi jih lahko upošteval, kot elemente, ki so se pojavili po tem, ko je ta organ sprejel odločbo. Z izrazom „po potrebi“, navedenim v stavku „po potrebi vključno s presojo potreb po mednarodni zaščiti v skladu z Direktivo [2011/95]“, je, kot je na obravnavi navedla Komisija, izpostavljeno to, da se podrobni in ex nunc presoji, ki jo mora opraviti sodišče, ni treba nujno nanašati na vsebinsko presojo potreb po mednarodni zaščiti in da se lahko torej, če nacionalna zakonodaja na podlagi člena 33(2) Direktive 2013/32 to dopušča, nanaša na dopustnost prošnje za mednarodno zaščito.

   (Glej točke 106, od 111 do 113, 115, 118 in točko 3 izreka.)

7.  Člen 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da se zahteva glede podrobne in ex nunc presoje dejstev in pravnih vprašanj, če nacionalno pravo to dopušča, lahko nanaša tudi na razloge za nedopustnost prošnje za mednarodno zaščito iz člena 33(2) te direktive in da mora sodišče, pri katerem je bilo vloženo pravno sredstvo, če namerava preučiti razlog za nedopustnost, ki ga organ za presojo ni preučil, izvesti zaslišanje prosilca, da mu omogoči, da osebno in v jeziku, ki ga obvlada, predstavi svoje mnenje o uporabi navedenega razloga za njegove posebne okoliščine.

   (Glej točko 130 in točko 4 izreka.)

8.  Člen 35, prvi odstavek, (b), Direktive 2013/32 je treba razlagati tako, da je treba za osebo, registrirano pri Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), če v tretji državi – ki ni ozemlje, na katerem običajno prebiva, vendar pa spada v območje delovanja navedenega organa – uživa učinkovito varstvo ali pomoč tega organa, šteti, da v tej tretji državi uživa zadostno zaščito v smislu te določbe, če se ta:

   –	zaveže, da bo zadevno osebo po tem, ko je ta zapustila njeno ozemlje, da bi zaprosila za mednarodno zaščito v Evropski uniji, ponovno sprejela, in

   –	priznava navedeno varstvo ali pomoč UNRWA in spoštuje načelo nevračanja ter zadevni osebi tako omogoči, da na njenem ozemlju prebiva varno in v dostojnih življenjskih razmerah, vse dokler bo to zaradi tveganja, ki mu je izpostavljena na ozemlju svojega običajnega prebivališča, potrebno.

   (Glej točko 143 in točko 5 izreka.)

9.  Člen 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da ne uvaja skupnih postopkovnih standardov glede pristojnosti za sprejetje nove odločbe o prošnji za mednarodno zaščito po razveljavitvi prvotne odločbe o tej prošnji s strani sodišča, pri katerem je bilo vloženo pravno sredstvo. Vendar potreba po zagotovitvi polnega učinka člena 46(3) te direktive in zagotovitvi učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 47 Listine zahteva, da se v primeru vrnitve spisa parasodnemu ali upravnemu organu iz člena 2(f) navedene direktive nova odločba sprejme v kratkem času in da bo v skladu s presojo iz sodbe, s katero je bila razglašena razveljavitev.

   V zvezi s tem je treba poudariti, da se člen 46(3) Direktive 2013/32 nanaša zgolj na „presojo“ pravnega sredstva, ne pa tudi na morebitne posledice razveljavitve odločbe, zoper katero je vloženo to pravno sredstvo. Vendar bi bil členu 46(3) Direktive 2013/32 popolnoma odvzet polni učinek, če bi se dovolilo, da ta organ po razglasitvi sodbe, s katero je prvostopenjsko sodišče v skladu s to določbo opravilo popolno in ex nunc presojo potrebe prosilca po mednarodni zaščiti v smislu Direktive 2011/95, sprejme odločbo, ki bi bila v nasprotju s to presojo, ali pusti, da preteče precej časa, kar bi lahko povečalo tveganje, da se pojavijo elementi, ki zahtevajo ponovno posodobljeno presojo.

   (Glej točke 145, 147, 149 in točko 6 izreka.)