Zadeva C‑565/16

Postopek, ki sta ga začela Alessandro Saponaro
in
Kalliopi-Chloi Xylina

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Eirinodikeio Lerou)

„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo – Uredba (ES) št. 2201/2003 – Sodišče države članice, pri katerem je bil v imenu mladoletnega otroka vložen predlog za sodno odobritev odpovedi dediščini – Pristojnost v starševskih zadevah – Dogovor o pristojnosti – Člen 12(3)(b) – Sprejetje pristojnosti – Pogoji“

Povzetek – Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 19. aprila 2018

  1. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah–Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo–Uredba št. 2201/2003–Področje uporabe–Pojem „civilne zadeve“–Ukrepi v zvezi z izvajanjem starševske odgovornosti–Sodna odobritev odpovedi dediščini–Vključitev–Neuporabljivost Uredbe št. 650/2012

    (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 650/2012; Uredba Sveta št. 2201/2003, členi 1(1)(b), 2(e) in 3(f))

  2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah–Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo–Uredba št. 2201/2003–Pristojnost v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo–Dogovor o pristojnosti–Izrecno ali nedvoumno sprejetje pristojnosti s strani staršev–Obseg–Predlog, ki ga starši mladoletnega otroka skupaj vložijo pri istem sodišču–Vključitev

    (Uredba Sveta št. 2201/2003, člen 12(3)(b))

  3. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah–Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo–Uredba št. 2201/2003–Pristojnost v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo–Dogovor o pristojnosti–Izrecno ali nedvoumno sprejetje pristojnosti s strani staršev–Pojem „stranke“–Državni tožilec, ki ima po nacionalnem pravu po zakonu status stranke v postopku–Vključitev

    (Uredba Sveta št. 2201/2003, člen 12(3)(b))

  4. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah–Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo–Uredba št. 2201/2003–Pristojnost v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo–Dogovor o pristojnosti–Izrecno ali nedvoumno sprejetje pristojnosti s strani staršev–Strinjanje, ki mora biti podano ob vložitvi pisanja o začetku postopka–Dejstva, ki so nastopila po tem, ko se je pred sodiščem začel postopek, in ki lahko izkazujejo, da strinjanje na ta dan ni bilo podano–Nasprotovanje državnega tožilca, ki je po zakonu stranka v postopku

    (Uredba Sveta št. 2201/2003, člen 12(3)(b))

  5. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah–Pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo–Uredba št. 2201/2003–Pristojnost v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo–Dogovor o pristojnosti–Izrecno ali nedvoumno sprejetje pristojnosti s strani staršev–Obseg–Predlog v imenu mladoletnega otroka za odobritev odpovedi dediščini, ki ga skupaj vložijo starši–Vključitev–Pogoji

    (Uredba Sveta št. 2201/2003, člen 12(3)(b))

  1.  Glej besedilo odločbe.

    (glej točke od 16 do 19)

  2.  Glej besedilo odločbe.

    (glej točko 25)

  3.  Glej besedilo odločbe.

    (glej točke od 26 do 29)

  4.  V zvezi s trenutkom, v katerem mora biti podano strinjanje strank v postopku, in sicer trenutkom, ko se je pred sodiščem začel postopek, je iz člena 16 Uredbe št. 2201/2003 razvidno, da ta trenutek načeloma ustreza datumu, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo na sodišču (sodbi z dne 1. oktobra 2014, E., C‑436/13, EU:C:2014:2246, točka 38, in z dne 12. novembra 2014, L, C‑656/13, EU:C:2014:2364, točka 55).

    Nastop nekaterih dejstev po tem, ko se je pred sodiščem začel postopek, lahko kljub temu izkazuje, da strinjanje iz člena 12(3)(b) Uredbe št. 2201/2003 takrat ni bilo podano. Tako je Sodišče v sodbi z dne 12. novembra 2014, L (C‑656/13, EU:C:2014:2364, točki 56 in 57), menilo, da je obstoj izrecnega ali pa vsaj nedvoumnega sporazuma v smislu te določbe očitno ne more biti izkazan, če zadevno sodišče odloča samo na pobudo ene stranke v postopku in če kasneje druga stranka v tem postopku ob prvem dejanju, ki ga mora storiti v okviru tega postopka, izpodbija pristojnost sodišča, ki mu je zadeva predložena.

    Podobno v primeru, v katerem se državni tožilec v skladu z veljavnim nacionalnim pravom po zakonu šteje za stranko v postopku v zvezi s starševsko odgovornostjo, nasprotovanje te stranke izbiri sodišča, za katero so se starši zadevnega otroka odločili po tem, ko se je pred sodiščem začel postopek, preprečuje priznanje sprejetja dogovora o pristojnosti od vseh strank postopka na ta datum. Če pa takega nasprotovanja ni, pa je mogoče šteti, da je bilo soglasje te stranke implicitno, tako da se lahko pogoj sprejetja dogovora o pristojnosti na nedvoumen način od vseh strank v postopku v trenutku, ko se je pred sodiščem začel postopek, šteje za izpolnjen.

    (glej točke od 30 do 32)

  5.  V položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem so starši mladoletnega otroka, ki z njim običajno prebivajo v državi članici, v imenu tega otroka vložili predlog za odobritev odpovedi dediščini pri sodišču druge države članice, je treba člen 12(3)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 razlagati tako, da:

    skupna predložitev zadeve od staršev otroka sodišču, ki so ga izbrali, za njih pomeni nedvoumno sprejetje tega sodišča;

    državni tožilec, ki je po nacionalnem pravu po zakonu stranka v postopku, ki so ga sprožili starši, je stranka v postopku v smislu člena 12(3)(b) Uredbe št. 2201/2003. Nasprotovanje te stranke izbiri sodišča, za katero so se starši otroka odločili po tem, ko se je pred tem sodiščem začel postopek, preprečuje priznanje sprejetja dogovora o pristojnosti od vseh strank v postopku na ta datum. Če takega nasprotovanja ni, je mogoče šteti, da je bilo soglasje te stranke implicitno, tako da se lahko pogoj sprejetja dogovora o pristojnosti na nedvoumen način od vseh strank v postopku v trenutku, ko se je pred tem sodiščem začel postopek, šteje za izpolnjen, in

    okoliščina, da so prebivališče zapustnika ob njegovi smrti, njegovo premoženje, ki je predmet dedovanja, in obveznosti iz zapuščine v državi članici izbranega sodišča, ob neobstoju elementov, ki bi izkazovali, da ima lahko dogovor o pristojnosti škodljiv vpliv na otrokov položaj, omogoča sklepanje, da je tak dogovor o pristojnosti v korist otroka.

    (glej točko 40 in izrek)