–

za Kubota (UK) Ltd in EP Barrus Ltd V. Sloane, barrister, in S. Cock,

–

za vlado Združenega kraljestva C. Crane in M. Fell, agenta,

–

za Evropsko komisijo A. Caeiros in J. Hradil, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifnih podštevilk 8704 10 10 in 8704 21 91 kombinirane nomenklature, ki je Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), v različici, ki izhaja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 (UL 2012, L 304, str. 1; v nadaljevanju: KN), in na veljavnost Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/221 z dne 10. februarja 2015 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL 2015, L 37, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbama Kubota (UK) Ltd in EP Barrus Ltd na eni strani ter Commissioners for Her Majesty’s Revenue & Customs (davčna in carinska uprava, Združeno kraljestvo) na drugi strani, in sicer v zvezi s tarifno uvrstitvijo nekaterih motornih vozil za prevoz blaga, ki sta jih ti družbi uvozili v Evropsko unijo.

3

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307) določa:

„1.   Carinski predpisi Skupnosti se na celotnem območju Skupnosti uporabljajo enotno, če geografsko in gospodarsko omejene mednarodne konvencije oziroma običajna praksa ali avtonomni ukrepi Skupnosti ne določajo drugače.

2.   Nekatere določbe carinskih predpisov se lahko uporabljajo tudi zunaj območja Skupnosti bodisi v okviru predpisov, ki urejajo posebna področja, ali mednarodnih konvencij.“

4

Člen 12(6), prvi pododstavek, te uredbe določa:

„Imetnik zavezujočo tarifno informacijo, ki preneha veljati v skladu z odstavkom 5(a)(ii) ali (iii) ali (b)(ii) ali (iii), lahko uporablja še šest mesecev od dneva objave ali obvestila, če je pred sprejetjem tega tarifnega ukrepa sklenil zavezujoče kupoprodajne pogodbe za določeno blago na podlagi take zavezujoče informacije. Pri izdelkih, za katere je potrebno pri opravljanju carinskih formalnosti predložiti uvozno oziroma izvozno potrdilo ali potrdilo o vnaprejšnji določitvi, pa se šestmesečni rok nadomesti z rokom veljavnosti potrdila.“

5

KN, ki je bila uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje – ki je postal Svetovna carinska organizacija (WCO) – in ki je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno 14. junija 1983 v Bruslju. Ta konvencija je bila skupaj z njenim Protokolom o spremembah z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).

6

Prvi del KN vsebuje uvodne določbe. Pod naslovom I tega dela, ki vsebuje splošna pravila, je podnaslov A, naslovljen „Splošna pravila za razlago [KN]“, ki določa:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

[…]

[…]“

7

Tarifna številka 8704 KN je sestavljena tako:

8

Priloga k Uredbi 2015/221, sprejeti na podlagi člena 9(1)(a) Uredbe št. 2658/87, opisano blago uvršča v stolpec 1 razpredelnice iz Priloge k tej uredbi, in sicer pod ustrezno oznako KN, navedeno v stolpcu 2, ter na podlagi obrazložitve, podane v stolpcu 3 navedene razpredelnice. Ta priloga določa:

9

Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije z dne 6. maja 2011 (UL 2011, C 137, str. 1; v nadaljevanju: pojasnjevalne opombe KN) glede oznake 8704 določajo:

10

Na podlagi člena 6(1) mednarodne konvencije, navedene v točki 5 te sodbe, je bil znotraj Sveta za carinsko sodelovanje ustanovljen odbor, imenovan „Odbor za harmonizirani sistem“, ki je sestavljen iz predstavnikov vsake pogodbene stranke. Njegova naloga je zlasti predlaganje sprememb navedene konvencije in priprava pojasnjevalnih opomb (v nadaljevanju: pojasnjevalne opombe HS), mnenj o klasifikaciji in drugih navodil za razlago HS.

11

Glede tarifne podštevilke 8704 10 pojasnjevalne opombe KN določajo:

„Samorazkladalna motorna vozila (prekucniki) se od drugih vozil, namenjenih za prevoz blaga (zlasti od tovornjakov prekucnikov), na splošno razlikujejo po teh značilnostih:

Vseeno je treba opozoriti, da so nekateri prekucniki posebej konstruirani za delo v rudnikih ali predorih, na primer prekucniki s kesonom z razklopnim dnom. Ti imajo nekatere zgoraj navedene značilnosti, vendar pa nimajo kabine ali razširjenega sprednjega dela kesona.“

12

Potem ko je Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (višje sodišče (senat za davčne gospodarske spore), Združeno kraljestvo) sprejelo odločbo, je davčna in carinska uprava na predlog tožečih strank iz postopka v glavni stvari tema izročila zavezujoče tarifne informacije, v katerih so bila nekatera motorna vozila za prevoz blaga, ki sta jih uvažali, uvrščena pod samorazkladalna motorna vozila (prekucniki) iz tarifne podštevilke KN 8704 10.

13

Odbor za carinski zakonik je leta 2014 preučil uvrstitev nekaterih vozil za gospodarsko uporabo, k čemur ga je – kot je pojasnilo predložitveno sodišče – spodbudila odločba Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (višje sodišče (senat za davčne gospodarske spore)). Po tej preučitvi je Evropska komisija sprejela Uredbo 2015/221, v kateri so vozila, ki so podobne vrste kot vozila, obravnavana v postopku v glavni stvari, uvrščena pod tarifno podštevilko 8704 21 91. Ta odbor je navedeno uredbo izvedel, davčna in carinska uprava pa je tožeči stranki iz postopka v glavni stvari obvestila o preklicu zavezujočih tarifnih informacij.

14

Tožeči stranki iz postopka v glavni stvari sta ta preklic izpodbijali pred predložitvenim sodiščem, pri čemer sta podali dva tožbenega razloga. S prvim tožbenim razlogom sta zatrjevali, da se Uredba 2015/221 ne uporablja za vozila, ki jih uvažata, z drugim pa, da je ta uredba neveljavna v delu, v katerem vozilo, določeno v njeni prilogi, uvršča pod tarifno podštevilko 8704 21 91.

15

Predložitveno sodišče je najprej ugotovilo, da se Uredba 2015/221 uporablja za vozila, obravnavana v postopku v glavni stvari, nato pa je menilo, da trditve tožečih strank iz postopka v glavni stvari, na podlagi katerih se poraja dvom o veljavnosti te uredbe, niso povsem brezpredmetne.

16

V teh okoliščinah je First-tier Tribunal (Tax Chamber) (prvostopenjsko sodišče (senat za davčne spore), Združeno kraljestvo) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

17

Uvodoma je treba navesti, da se Komisija sprašuje o dopustnosti vprašanj za predhodno odločanje, in sicer, ker naj bi problem veljavnosti Uredbe 2015/221 bil zgolj hipotetičen. Razlogi, zakaj je davčna in carinska uprava preklicala zavezujoče tarifne informacije, obravnavane v postopku v glavni stvari, naj namreč ne bi bili jasni, saj sta se tožeči stranki iz postopka v glavni stvari lahko – na podlagi člena 2 te uredbe in člena 12(6) Uredbe št. 2913/92 – še naprej sklicevali nanje do 5. junija 2015.

18

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča v okviru postopka, določenega v členu 267 PDEU, le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločitev, ob upoštevanju posebnosti zadeve presoja nujnost in ustreznost vprašanj, ki jih predloži Sodišču. Zato je Sodišče, kadar se predložena vprašanja nanašajo na razlago prava Unije, načeloma dolžno odločiti (sodba z dne 26. januarja 2017, Banco Primus, C‑421/14, EU:C:2017:60, točka 29 in navedena sodna praksa).

19

V okviru postopka sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, določenega v členu 267 PDEU, se namreč za vprašanja, ki se nanašajo na pravo Unije, domneva, da so upoštevna. Sodišče lahko zavrne odločanje o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga zastavi nacionalno sodišče, v smislu člena 267 PDEU, le če niso spoštovane zahteve v zvezi z vsebino predloga za sprejetje predhodne odločbe iz člena 94 Poslovnika Sodišča, ali če je očitno, da razlaga ali presoja veljavnosti pravila Unije, ki jo zahteva nacionalno sodišče, nima zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, ali če gre za hipotetičen primer (sodba z dne 28. marca 2017, Rosneft, C‑72/15, EU:C:2017:236, točka 50 in navedena sodna praksa).

20

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da čeprav iz spisa, ki je na voljo Sodišču, ne izhaja, da se predmet spora iz postopka v glavni stvari nanaša na razlago ali na to, ali je treba uporabiti člen 2 Uredbe 2015/221, pa kljub temu tožeči stranki iz postopka v glavni stvari z drugim tožbenim razlogom izpodbijata veljavnost te uredbe, in sicer v delu, v katerem blago, na katero se nanaša Uredba, uvršča pod tarifno podštevilko 8704 21 91 KN. Predložitveno sodišče, ki ocenjuje, da vozila, obravnavana v postopku v glavni stvari, sodijo na področje uporabe navedene uredbe, pa meni, da je za rešitev tega spora nujen odgovor Sodišča glede veljavnosti te uredbe.

21

V teh okoliščinah sta vprašanji za predhodno odločanje – ker v njih predstavljeni primer ni hipotetičen – dopustni.

22

Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje o veljavnosti Uredbe 2015/221.

23

Uvodoma je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Svet Evropske unije Komisiji, ki deluje v sodelovanju s carinskimi strokovnjaki držav članic, podelil široko polje proste presoje glede natančnejše določitve vsebine tarifnih številk, ki so upoštevne za uvrstitev določenega blaga. Kljub temu Komisije pooblastilo, da sprejme ukrepe, določene v členu 9 Uredbe št. 2658/87, ne pooblašča, da spremeni vsebino ali obseg tarifnih številk (sodba z dne 4. marca 2004, Krings, C‑130/02, EU:C:2004:122, točka 26 in navedena sodna praksa).

24

V obravnavani zadevi je treba preučiti, ali je Komisija – s tem, da je vozilo, opisano v stolpcu 1 razpredelnice iz Priloge k Uredbi 2015/221, uvrstila pod tarifno podštevilko 8704 21 91 KN, in ne pod tarifno podštevilko 8704 10 KN – spremenila vsebino teh dveh tarifnih podštevilk.

25

V zvezi s tem je treba navesti, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba v interesu pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih značilnostih in objektivnih lastnostih, kot so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in opomb oddelka ali poglavja (sodbe z dne 27. aprila 2006, Kawasaki Motors Europe, C‑15/05, EU:C:2006:259, točka 38; z dne 29. oktobra 2009, Dinter in Europol Frost-Food, C‑522/07 in C‑65/08, EU:C:2009:663, točka 29, ter z dne 22. decembra 2010, Premis Medical, C‑273/09, EU:C:2010:809, točka 42).

26

Poleg tega je lahko namen proizvoda objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezan s proizvodom, kar je mogoče oceniti z objektivnimi značilnostmi in lastnostmi tega proizvoda (sodba z dne 22. marca 2017, GROFA in drugi, C‑435/15 in C‑666/15, EU:C:2017:232, točka 40).

27

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je – kot izhaja iz samega besedila stolpca 1 razpredelnice iz Priloge k Uredbi 2015/221 glede tarifne podštevilke 8704 21 91 – vozilo, na katero se ta stolpec nanaša, novo vozilo za gospodarsko uporabo s pogonom na štiri kolesa z neto maso približno 630 kg, nezavirano vlečno zmogljivostjo 750 kg in z merami približno 300 × 160 cm. Vozilo ima odprto kabino z dvema sedežema, opremljeno s popolno varnostno konstrukcijo pri prevrnitvi, tovorno dno iz močnega jeklenega okvirja s trdim, ravnim in ploščatim prekucnim kesonom in z ročnim prekucnikom. Opremljeno je s terenskimi pnevmatikami, priključno napravo in sprednjim priklopom, ima omejeno hitrost 25 km/h in visoko zavorno zmogljivost. Zasnovano je za uporabo na vsakršnem terenu, natančneje na zelo težavnih terenih. Predstavljeno je kot uporabno za številne namene, kot na primer potiskanje in vleko priklopnikov, prevoz živali, rastlin, škatel, vode in opreme, streliva in krme za živali.

28

Opozoriti je treba, da gre pri blagu, ki spada pod tarifno podštevilko 8704 10, v skladu z njenim besedilom za „samorazkladalna [motorna vozila] (prekucniki), konstruirana za delo izven cestnega omrežja“. Iz besedila te podštevilke torej izhaja, da mora vozilo izpolnjevati dva pogoja, da je lahko uvrščeno v to podštevilko, in sicer mora biti „samorazkladalno motorno vozilo (prekucnik)“ in biti mora izdelano za uporabo zunaj cestnega omrežja (sodba z dne 16. septembra 2004, DFDS, C‑396/02, EU:C:2004:536, točka 31).

29

Kot je potrdila že Komisija, vozilo, na katero se nanaša Uredba 2015/221, izpolnjuje pogoj glede uporabe zunaj cestnega omrežja, saj je opremljeno s terenskimi pnevmatikami in ima omejeno hitrost 25 km/h.

30

Preučiti je treba le še, ali tako vozilo izpolnjuje tudi pogoj glede lastnosti samorazkladalnega motornega vozila (prekucnik).

31

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je iz besedila tarifne podštevilke 8704 10 KN razvidno, da je to posebna tarifna številka za vozila, konstruirana za posebno uporabo, in sicer za prevoz in odlaganje različnega materiala zunaj cestnega omrežja (glej v tem smislu sodbo z dne 11. januarja 2007, B.A.S. Trucks, C‑400/05, EU:C:2007:22, točka 36), ter da je bistvena značilnost samorazkladalnih motornih vozil (prekucniki), da imajo prekucni keson ali keson z razklopnim dnom, ki omogoča prevoz tega materiala (glej v tem smislu sodbo z dne 16. septembra 2004, DFDS, C‑396/02, EU:C:2004:536, točka 32).

32

Poleg tega iz pojasnjevalnih opomb KN izhaja, da pod tarifni podštevilki 8704 10 10 in 8704 10 90 spadajo zlasti vozila, posebej konstruirana za prevoz peska, gramoza, zemlje in kamna, torej materiala v razsutem stanju, ter ki so namenjena za delo v kamnolomih, rudnikih ali na gradbiščih stavb ali cest, na letališčih in v pristaniščih.

33

Zato je treba preučiti, ali je vozilo, na katero se nanaša Uredba 2015/221, posebej konstruirano za takšno posebno uporabo.

34

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da iz samega besedila te uredbe izhaja, da ima vozilo odprto kabino in prekucni keson prostornine 0,4 m3 ali približno 400 kg.

35

Zato je vozilo, na katero se nanaša Uredba 2015/221, zaradi svoje ne tako čvrste konstrukcije, zaradi omejene nakladalne zmogljivosti in odprte kabine brez zaščite za voznika pred razsutim tovorom predstavljeno kot uporabno za številne namene prevoza različnega materiala, kot na primer rastlin, živali, opreme, škatel ali streliva.

36

Poleg tega navedenega vozila zaradi njegovih tehničnih značilnosti in objektivnih lastnosti ni mogoče izenačiti z vozili, ki sodijo pod tarifno podštevilko 8704 10, saj nimajo tako čvrste konstrukcije, kakršna je potrebna za uporabo na gradbiščih, kar je osnovna značilnost samorazkladalnih motornih vozil (prekucniki) (glej v tem smislu sodbo z dne 11. januarja 2007, B.A.S. Trucks, C‑400/05, EU:C:2007:22, točka 35).

37

Zato dejstvo, da ima takšno vozilo prekucni keson, ki mu omogoča, da lahko tudi prevaža manjše količine razsutega tovora, ne omaje pravilnosti njegove uvrstitve pod tarifno podštevilko 8704 21 91.

38

Nazadnje, kot je bilo opozorjeno v točki 23 te sodbe, ima Komisija široko polje proste presoje glede natančnejše določitve vsebine tarifnih številk.

39

Ker na podlagi analize spisa, predloženega Sodišču, ni bil ugotovljen noben razlog za neveljavnost, je bilo z Uredbo 2015/221 vozilo, ki ga ta uredba opisuje, pravilno uvrščeno pod tarifno podštevilko 8704 21 91, in ne pod tarifno podštevilko 8704 10.

40

Zato je na predloženi vprašanji treba odgovoriti tako, da pri njuni preučitvi ni bil ugotovljen noben dejavnik, ki bi vplival na veljavnost Uredbe.

41

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

Pri preučitvi predloženih vprašanj ni bil ugotovljen noben dejavnik, ki bi vplival na veljavnost Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/221 z dne 10. februarja 2015 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo.