Zadeva C‑516/16

Erzeugerorganisation Tiefkühlgemüse eGen

proti

Agrarmarkt Austria

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht)

„Predhodno odločanje – Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Operativni program v sektorju sadja in zelenjave – Uredba (ES) št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 361/2008 – Členi 103b, 103d in 103g – Finančna pomoč Evropske unije – Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 – Člen 60 in Priloga IX, točka 23 – Naložbe, ki se izvajajo na gospodarstvih in/ali v prostorih organizacije proizvajalcev – Pojem – Zaupanje v pravo – Pravna varnost“

Povzetek – Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 20. decembra 2017

  1. Kmetijstvo–Skupna ureditev trgov–Sadje in zelenjava–Organizacije proizvajalcev–Finančna pomoč Unije–Naložbe, ki se izvajajo na gospodarstvih in/ali v prostorih organizacije proizvajalcev–Pojem

    (Uredba Komisije št. 543/2011, Priloga IX, točka 23)

  2. Kmetijstvo–Skupna ureditev trgov–Sadje in zelenjava–Organizacije proizvajalcev–Finančna pomoč Unije–Zavrnitev plačila razlike finančne pomoči in zahteva za vračilo neupravičeno izplačane pomoči–Varstvo zaupanja v pravo–Neobstoj

    (Uredba Komisije št. 543/2011, Priloga IX, točka 23)

  3. Vprašanja za predhodno odločanje–Dopustnost–Meje–Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v kontekstu, ki izključuje koristen odgovor

    (člen 267 PDEU)

  4. Lastna sredstva Evropske unije–Neupravičeno izplačane pomoči, ki jih sofinancira Unija–Neobstoj zahtevka za vračilo–Dopustnost–Pogoji

  1.  Prilogo IX, točka 23, k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave je treba v delu, v katerem se nanaša na naložbe, ki so bile izvedene „za gospodarstva in/ali prostore organizacij proizvajalcev“, razlagati tako, da:

    –

    zgolj dejstvo, da se naložba, ki se izvaja v okviru operativnega programa iz člena 60(1) te uredbe, opravi na zemljišču, katerega lastnik je tretja oseba, in ne zadevna organizacija proizvajalcev, načeloma na podlagi prve od teh določb ni razlog za neupravičenost pomoči za izdatke, ki s to naložbo nastanejo tej organizaciji proizvajalcev;

    –

    se Priloga IX, točka 23, nanaša na naložbe, ki se izvajajo za gospodarstva in/ali prostore organizacij proizvajalcev, ki jih pravno in dejansko izključno nadzoruje ta organizacija, tako da bi se popolnoma izključilo, da ima tretja oseba kakršno koli korist od te naložbe.

    (Glej točko 1 izreka.)

  2.  Načelo varstva zaupanja v pravo je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, pristojni nacionalni organ po eni strani zavrne plačilo preostanka finančne pomoči, za katero je zaprosila organizacija proizvajalcev, za naložbo, za katero je bilo nazadnje ugotovljeno, da je neupravičena do pomoči v skladu s Prilogo IX, točka 23, k Izvedbeni uredbi št. 543/2011, in po drugi strani od te organizacije proizvajalcev zahteva vračilo pomoči, ki je bila za to naložbo že prejeta.

    V zvezi s tem je treba spomniti, da nobena prosta presoja države članice glede tega, ali bo zahtevala vračilo sredstev Unije, dodeljenih neupravičeno ali nezakonito, ne bi bila združljiva z obveznostjo nacionalnih organov, ki morajo v okviru skupne kmetijske politike zagotoviti vračilo neupravičeno ali nezakonito izplačanih sredstev (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 21. septembra 1983, Deutsche Milchkontor in drugi, od 205/82 do 215/82, EU:C:1983:233, točka 22).

    Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da se na načelo varstva zaupanja v pravo ni mogoče sklicevati v zvezi z natančno določbo besedila prava Unije in ravnanje nacionalnega organa, pristojnega za izvajanje prava Unije, ki je s tem pravom v nasprotju, pri gospodarskem subjektu ne more ustvariti legitimnih pričakovanj, da bo upravičen do obravnavanja, ki je v nasprotju s pravom Unije (sodbi z dne 1. aprila 1993, Lageder in drugi, od C‑31/91 do C‑44/91, EU:C:1993:132, točka 35, in z dne 20. junija 2013, Agroferm, C‑568/11, EU:C:2013:407, točka 52).

    Dalje, pri odobritvi zadevnega operativnega programa je bilo že določeno, da v okviru financiranja skupne kmetijske politike stroga razlaga pogojev prevzemanja stroškov s strani Unije nalaga upravljanje skupne kmetijske politike pod pogoji enakosti med gospodarskimi subjekti držav članic, ki nasprotujejo temu, da nacionalni organi države članice s široko razlago neke določbe dajejo prednost subjektom te države članice (glej v tem smislu sodbi z dne 27. februarja 1985, Italija/Komisija, 55/83, EU:C:1985:84, točka 31 in navedena sodna praksa, in z dne 6. novembra 2014, Nizozemska/Komisija, C‑610/13 P, neobjavljena, EU:C:2014:2349, točka 41).

    (Glej točke 68, 69 in 71 ter točko 2 izreka.)

  3.  Glej besedilo odločbe.

    (Glej točki 80 in 82.)

  4.  V okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, je treba pravo Unije razlagati tako, da ob neobstoju omejitev časovnih učinkov sodbe ne nasprotuje temu, da se za izključitev vračila neupravičeno plačane pomoči upošteva načelo pravne varnosti, če so predvidene okoliščine enake kot pri vračilu nacionalnih finančnih nadomestil, če se popolnoma upošteva interes Unije in če se dokaže dobrovernost prejemnika pomoči.

    Tako ni mogoče šteti, da je v nasprotju s pravom Unije, če nacionalno pravo na področju povračila finančnih prejemkov, ki so jih javni organi neupravičeno izplačali, upošteva načelo pravne varnosti skupaj z načelom zakonitosti, ker je to načelo del pravnega reda Unije (sodbi z dne 19. septembra 2002, Huber, C‑336/00, EU:C:2002:509, točka 56 in navedena sodna praksa, in z dne 21. junija 2007, ROM-projecten, C‑158/06, EU:C:2007:370, točka 24).

    To načelo pravne varnosti zlasti zahteva, da ureditev Unije osebam, na katere se nanaša, omogoči, da se natančno seznanijo z obsegom obveznosti, ki jim jih ta ureditev nalaga. Upravičenci se morajo namreč nedvoumno seznaniti s svojimi pravicami in obveznostmi ter v skladu z njimi ukrepati (sodba z dne 21. junija 2007, ROM-projecten, C‑158/06, EU:C:2007:370, točka 25 in navedena sodna praksa).

    Tako je treba pri presoji zadevnih interesov popolnoma upoštevati interes Unije za vračilo pomoči, ki je bila prejeta v nasprotju s pogoji dodelitve te pomoči, vključno s tem, da se šteje – ne glede na to, kar je bilo navedeno v prejšnji točki – da načelo pravne varnosti nasprotuje temu, da mora upravičenec do pomoči to pomoč povrniti (sodbi z dne 19. septembra 2002, Huber, C‑336/00, EU:C:2002:509, točka 57 in navedena sodna praksa, in z dne 21. junija 2007, ROM-projecten, C‑158/06, EU:C:2007:370, točka 32).

    Poleg tega lahko prejemnik pomoči zahtevek za vračilo pomoči izpodbija le, če je dobroverno menil, da je ta zakonita (sodba z dne 19. septembra 2002, Huber, C‑336/00, EU:C:2002:509, točka 58 in navedena sodna praksa).

    (Glej točke 97, 98, 100 in 101 ter točko 3 izreka.)