Zadeva C‑291/16

Schweppes SA

proti

Red Paralela SL in Red Paralela BCN SL

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de lo Mercantil no 8 de Barcelona)

„Predhodno odločanje – Približevanje zakonodaj – Znamke – Direktiva 2008/95/ES – Člen 7(1) – Izčrpanje pravic iz znamke – Vzporedne znamke – Prenos znamk za del ozemlja Evropskega gospodarskega prostora (EGP) – Poslovna strategija po prenosu, ki namenoma krepi podobo celostne in enotne znamke – Neodvisni imetniki, ki pa imajo tesne poslovne in gospodarske odnose“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. decembra 2017

1. Vprašanja za predhodno odločanje–Pristojnost Sodišča–Meje–Pristojnost nacionalnega sodišča–Ugotovitev in presoja dejanskega stanja–Nujnost vprašanja za predhodno odločanje in upoštevnost postavljenih vprašanj–Presoja nacionalnega sodišča

   (člen 267 PDEU)

2. Vprašanja za predhodno odločanje–Pristojnost Sodišča–Meje–Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v kontekstu, ki izključuje koristen odgovor–Vprašanja, ki niso povezana s predmetom spora o glavni stvari–Nepristojnost Sodišča

   (člen 267 PDEU)

3. Približevanje zakonodaj–Znamke–Direktiva 2008/95–Izčrpanje pravice iz znamke–Odsvojitev znamke tretjemu, ki je omejena na del ozemlja Evropskega gospodarskega prostora–Nasprotovanje imetnika znamke v državi članici, da bi se uvozili enaki proizvodi, označeni z enako znamko, ki izvirajo iz druge države članice–Nedopustnost–Pogoji

   (člen 36 PDEU; Direktiva Sveta 2008/95, člen 7(1))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 21 in 23.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (glej točko 24.)

3.  Člen 7(1) Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, razlagan glede na člen 36 PDEU, je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da imetnik nacionalne znamke nasprotuje uvozu enakih proizvodov, označenih z isto znamko, ki izvirajo iz druge države članice, kjer ima to znamko, ki je prvotno pripadala istemu imetniku, zdaj tretji, ki je pravice pridobil na podlagi prenosa, če po tem prenosu

   –	imetnik sam ali ob usklajevanju svoje strategije glede znamke s tem tretjim še naprej aktivno in namenoma krepi videz ali podobo enotne in celostne znamke, tako da pri upoštevni javnosti ustvari ali krepi zmedo glede trgovskega porekla proizvodov, označenih s to znamko,

   ali

   –	obstajajo gospodarske vezi med imetnikom in navedenim tretjim, in sicer da usklajujeta svoje poslovne politike ali dosežeta sporazum za skupen nadzor nad uporabo znamke, tako da imata neposredno ali posredno možnost določiti proizvode, ki se označijo s to znamko, in da nadzorujeta njihovo kakovost.

   S takim ravnanjem, katerega posledica je, da znamka imetnika v svojem ozemeljskem okviru neodvisno ne izpolnjuje več svoje bistvene funkcije, je imetnik sam posegel v to funkcijo oziroma jo izkrivil. Zato se ne more sklicevati na potrebo po varstvu te funkcije, da bi nasprotoval uvozu enakih proizvodov, ki so označeni z enako znamko in ki izvirajo iz druge države članice, kjer ima to znamko zdaj ta tretji.

   (Glej točki 40 in 55 ter izrek.)